Finska premierka Sanna Marin je za italijanski časopis spregovorila o možnosti namestitve jedrskega orožja ali stalnih oporišč Nata na Finskem. Dejala je, da ti niso predvideni, ter komentirala, da je treba nasprotovanje Turčije pridružitvi Finske in Švedske Natu nasloviti preko dialoga. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je danes vnovič ponovil, da članstvo nordijskih držav v Natu ne pride v poštev zaradi njune podpore "teroristom".
Zavezništvo Nato ni izrazilo interesa, da bi na Finskem namestili jedrsko orožje ali stalna oporišča, je za italijanski časopis Corriere della Sera povedala finska premierka Sanna Marin, ki je v Rimu obiskala italijanskega kolega Maria Draghija. “Ni niti interesa (znotraj Nata), da bi namestili jedrsko orožje ali odprli oporišča na Finskem,” je dejala.
Finska in Švedska sta včeraj oddali prošnjo za članstvo v Natu. Odločitvi je botroval začetek ruske invazije na Ukrajino, ki je precej spremenila javno mnenje Fincev in Švedov o pridružitvi zahodnemu vojaškemu zavezništvu. Proces včlanitve držav, ki sta že zdaj tesni partnerici Nata, bi utegnilo upočasniti predvsem nasprotovanje pridružitvi s strani Turčije. Marin je sicer prepričana, da bi lahko turška stališča spremenili v razpravah.
Turčija, ki je članica zveze Nato od leta 1952, kot smo že pisali, včlanitvi Švedske in Finske v Nato nasprotuje, saj jima očita podporo oziroma gostoljubnost do oseb, povezanih s skupinami, ki jih Ankara označuje za teroristične (med njimi je Kurdska delavska stranka – PKK). Prav tako sta nordijski državi leta 2019 po tem, ko je Turčija vstopila v vojno v Siriji, uvedli embargo na izvoz orožja.
Turški predsednik vnovič izrazil nasprotovanje
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v posnetku, objavljenem na Twitterju, danes ponovil nasprotovanje Turčije sprejemu dvojice držav, pri čemer je kot zatočišče za teroriste še posebej izpostavil Švedsko. “Na odločen način bomo nadaljevali to politiko in vpletenim stranem smo povedali, da bomo rekli ‘ne’ pridružitvi Švedske in Finske Natu,” je dejal v posnetku, ki ga povzema tiskovna agencija AFP.
“Mislim, da je v tej fazi pomembno ohraniti mirnost, razpravljati s Turčijo in vsemi drugimi državami članicami, odgovarjati na vprašanja, ki morda obstajajo, in odpravljati kakršnekoli nesporazume,” pa je Marin dejala za italijanski časopis. Povedala je tudi, da vprašanje jedrskega orožja in oporišč nista predmet pogajanj z zahodnim zavezništvom, navaja Reuters.
Po besedah švedske premierke Magdalene Andersson si tudi v Stockholmu ne želijo stalnih Natovih baz ali jedrskega orožja na ozemlju države.
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred dnevi dejal, da Moskva odločitve Švedske in Finske za članstvo v Natu ne vidi kot neposredne grožnje, da pa bi nameščanje vojaške infrastrukture na njunem ozemlju lahko sprožilo odziv Moskve.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!