Menu Item
V Parizu danes potekajo slovesnosti ob 60-letnici elizejske pogodbe. Popoldne sta se sestali tudi vladi obeh držav. Francoski predsednik Emmanuel Macron ni izključil možnosti dobave francoskih bojnih tankov Ukrajini. Nemški kancler Olaf Scholz pa je na vprašanje o tem, ali bo Nemčija Ukrajini vendarle dobavila tanke leopard, dejal le, da se o tem usklajujejo z zavezniki.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes dejal, da bi morali biti Nemčija in Francija pionirki pri razvoju Evrope, nemški kancler Olaf Scholz pa je poudaril, da je sodelovanje med državama ključno za Evropo.
“Nemčija in Francija, ki sta odprli pot sprave, morata biti pionirki pri ponovnem zagonu Evrope,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na slovesnosti na pariški univerzi Sorbona dejal Macron, ki je državi označil za “dve duši v istih prsih”.
Zavzel se je za oblikovanje novega energetskega modela, ki bo spodbujal inovacije in nove tehnologije, EU pa je označil za geopolitično silo.
Da je sodelovanje med sosedama ob Renu ključno za prihodnost Evrope, pa je poudaril Scholz. “Prihodnost, tako kot preteklost, je v sodelovanju med državama, ki sta vodilni sili združene Evrope in sta sposobni preseči razlike,” je dejal. Dejal je, da francosko-nemški motor včasih tiho prede, a ne poganja ga laskanje, temveč “trdna volja spremeniti spore v skupno delovanje”.
Franciji se je zahvalil za prijateljstvo, govor pa je nemški kancler prebral v francoščini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Macron in Scholz sta tudi obljubila, da bosta Pariz in Berlin podpirala Ukrajino za obrambo evropskega miru, “dokler in kolikor bo to potrebno”. “Imperializem Vladimirja Putina ne bo zmagal,” je dejal Scholz.
Macron ne izključuje možnosti dobave francoskih bojnih tankov Ukrajini
Po skupnem srečanju nemške in francoske vlade v Parizu Macron ni izključil možnosti dobave francoskih bojnih tankov Ukrajini, je pa opozoril, da to ne sme voditi k eskalaciji konflikta. Opozoril je še, da je treba upoštevati raven usposobljenosti ukrajinskih vojakov, pa tudi, da dobava ne sme okrniti francoske obrambne sposobnosti. Napovedal je, da se bodo o vsem dogovarjali z zavezniki, tudi Nemčijo.
Scholz pa je na vprašanje o tem, ali bo Nemčija Ukrajini vendarle dobavila tanke leopard, dejal le, da se o tem usklajujejo z zavezniki. Kijev namreč Nemčijo poziva, naj izda dovoljenje za dobavo teh tankov, ki jih je Ukrajini pripravljeno dobaviti več evropskih držav.
Po besedah nemške zunanje ministrice Annalene Baerbock je Nemčija pripravljena pooblastiti Poljsko, da v Ukrajino pošlje nemško izdelane tanke Leopard, če Varšava tako zaprosi. “Če nam postavijo to vprašanje, potem ne bomo stali na poti,” je Baerbock dejala za televizijo LCI po francosko-nemškem srečanju v Parizu. “Zavedamo se, kako pomembni so ti tanki, in zato se o tem zdaj pogovarjamo z našimi partnerji. Poskrbeti moramo, da bodo rešena življenja ljudi in osvobojeno ozemlje Ukrajine,” je dodala.
Macron je sicer obljubil pomoč pri obnovi Ukrajine po koncu vojne. “Na vseh področjih bomo pomagali Ukrajini. Temu smo zavezani,” je dejal.
Glede odgovora na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije (IRA), ki naj bi dajala nepošteno prednost ameriškim podjetjem, je Macron dejal, da mora biti evropski odgovor preprost ter mora vključevati tako javno kot zasebno financiranje. Scholz pa je izrazil prepričanje, da bo spor rešen v prihodnjih mesecih. Dejal je, da EU ne sme biti v slabšem položaju kot ameriške sosede oziroma ne sme prihajati do diskriminacije evropskih podjetij.
Na srečanju je bil sklenjen tudi dogovor o razširitvi plinovoda H2Med, ki bo Francijo povezal s Španijo in Portugalsko, še na Nemčijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Novi plinovod H2Med od Barcelone do Marseilla bo predvidoma dokončan do 2030, stal pa bo 2,5 milijarde evrov.
Državi sta se v preteklem letu razhajali predvsem pri soočanju z energetsko krizo
Skupna seja vlad, ki bi morala biti že lani, a so jo zaradi odprtih vprašanj preložili na danes, je sledila dopoldanski slovesnosti ob 60. obletnici elizejske pogodbe. Z njo so obeležili obletnico pogodbe, ki je 18 let po koncu druge svetovne vojne zapečatila spravo in potrdila prijateljstvo med poprej sprtima državama. Pogodbo sta 22. januarja 1966 podpisala takratni nemški zvezni kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle.
Na njej je Macron dejal, da bi morali biti Nemčija in Francija pionirki pri razvoju Evrope, Scholz pa je poudaril, da je sodelovanje med državama ključno za Evropo.
Državi, ki veljata za gonilno silo znotraj EU, sta se v minulem letu razhajali zlasti pri iskanju strategije za kljubovanje porastu cen energije, glede uporabe jedrske energije in oboroževanja na ravni Evrope. V Parizu denimo niso bili zadovoljni z ravnanjem Nemčije v energetski krizi. Nemčija je nasprotovala kapici na cene plina in obenem pripravila 200 milijard evrov vreden načrt pomoči podjetjem in gospodinjstvom zaradi visokih cen energentov. Države članice EU so naposled sicer dosegle dogovor o cenovni kapici.
Francoze je zmotil tudi nemški načrt o vzpostavitvi evropske zračne obrambe s še 14 državami, med katerimi ni Francije. Jabolko spora med državama je tudi izdelava nove generacije evropskih bojnih letal.
V Parizu sta se danes sestali tudi parlamentarni delegaciji Francije in Nemčije pod vodstvom predsednic parlamentov, Francozinje Yael Braun-Pivet in Nemke Bärbel Bas. V Panteonu sta se poklonili francoski političarki in nekdanji predsednici Evropskega parlamenta Simone Veil, ki sta jo označili za veliko Evropejko in žensko trdnih prepričanj.
Voditelja obeh držav sta se že v skupni izjavi pred vrhom zavzela za okrepitev suverenosti EU, v tej luči pa za okrepljeno vlaganje v oborožene sile in orožarsko industrijo, da bi lahko EU okrepila svoje obrambne zmožnosti. Voditelja napovedujeta tudi zavzemanje za okrepitev konkurenčnosti in inovacij.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje