Nemški kancler Olaf Scholz je na svoji prvi poletni novinarski konferenci napovedal nadaljnjo obsežno podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. Spregovoril je tudi o možnostih za zagotavljanje preskrbe s plinom.
Vojna še naprej zahteva, “da sprejmemo daljnosežne odločitve v podporo Ukrajini v njenem boju za neodvisnost”, je dejal kancler Olaf Scholz in pojasnil, da čeprav je nemška vlada z dobavo orožja kršila svojo dosedanjo prakso, bodo to počeli tudi v prihodnosti. Pri tem ni podal konkretnih podrobnosti glede morebitnih prihodnjih dobav orožja. Vojno je označil za trenutno največji izziv in poudaril, da Nemčija finančno podpira Ukrajino in se je pripravila na to, da bo vojna vplivala na ves svet, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po njegovih besedah se mora Rusija zavedati, da se vojna ne bo zaključila z “diktatorskim mirom”, kot so si to na začetku verjetno predstavljali predsednik Vladimir Putin in ostali ruski politični voditelji. Na vprašanje, ali si bo prizadeval, da bo Putin odgovarjal za vojne zločine v Ukrajini, je odgovoril, da se morajo sprejeti vsi potrebni ukrepi za razjasnitev storjenih zločinov in zagotovil, da bo Nemčija pri tem pomagala s svojimi zmogljivostmi. Ponovil je tudi, da je Putin odgovoren za vojno, ki krši vse mednarodne sporazume. “Vojna je prelomna točka, pri kateri moramo razumeti, da se ne sme napasti soseda samo zato, ker je nekdo prepričan, da bi del ozemlja moral pripadati njegovi državi,” je še dodal.
Na mednarodni konferenci za Ukrajino v danski prestolnici Koebenhavn so donatorji zbrali več kot 1,5 milijarde evrov. Ob tem so Poljska, Slovaška in Češka napovedale povečanje proizvodnje artilerijskih sistemov, streliva in druge vojaške opreme, medtem ko je Velika Britanija Kijevu obljubila več raketometov, poroča dpa.
Scholz je spregovoril tudi o oskrbi s plinom
V svojem govoru je tudi izrazil naklonjenost možnosti, da bi nekdanji kancler Gerhard Schröder deloval kot posrednik v sporu z Rusijo glede popravljene turbine, ki se trenutno nahaja na zahodu Nemčije in ki so jo ruske oblasti navedle kot razlog za svojo odločitev o zmanjšanju pretoka plina po plinovodu Severni tok 1. Na temo oskrbe s plinom je Scholz še izrazil podporo obuditvi projekta gradnje plinovoda med Španijo in Francijo, imenovanem MidCat. Idejo o gradnji 190-kilometrskega plinovoda so prvič predstavili leta 2003, z njegovo pomočjo pa bi Evropa zmanjšala odvisnost od Rusije.
Plinovod MidCat bi potekal čez Pireneje iz kraja Hostalric severno od Barcelone do Barbaire v južni Franciji. Prek njega bi čez Španijo v preostanek EU dobavljali plin iz Alžirije. Trenutno Španijo in Francijo povezujeta dva manjša plinovoda. Po prepričanju Scholza bi ta plinovod že moral biti zgrajen, saj bi v trenutnih okoliščinah znatno olajšal dobavo energentov v Evropo. Poudaril je, da je pri partnerjih iz Portugalske, Španije in Francije ter pri predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen močno zagovarjal, naj se lotijo tega projekta.
Projekt, ki je bil predstavljen leta 2003, so razvijali več let, nato pa so ga leta 2019 opustili zaradi pomislekov pristojnih regulatorjev iz Francije in Španije glede dobičkonosnosti in okoljskih vplivov. Po ruski invaziji na Ukrajino so v Madridu pozvali k vnovičnem razmisleku o gradnji. Scholz je izrazil nasprotovanje dojemanju, da gradnja novih plinovodov utrjuje odvisnost od fosilnih goriv, rekoč da se bo to infrastrukturo lahko pozneje koristilo za skladiščenje in transport vodika, ki bo igral pomembno vlogo pri razogljičenju gospodarstva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje