Šef iranske policije protestnikom dal tri dni časa za predajo in milejšo kazen

Ljudje, ki so bili zavedeni v sodelovanje v protestih, bodo prejeli milejšo kazen, če se v roku treh dni predajo oblastem, je danes izjavil načelnik iranske policije Ahmad-Reza Radan. "Mladi, ki so se nevede vključili v nemire, se štejejo za zavedene posameznike, ne za sovražne vojake, in islamska republika jih bo obravnavala z milostjo," je povedal Radan. Dodal je, da imajo protestniki za predajo časa največ tri dni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Razmere v Iranu so se zaostrile, potem ko so protesti, ki so konec decembra lani izbruhnili zaradi gospodarske krize, prerasli v splošne demonstracije proti versko-avtokratskim oblastem. Te so odgovornost za eskalacijo razmer pripisale ZDA in Izraelu.

Protesti so se umirili po nasilnem zatiranju, ki je terjalo več tisoč smrtnih žrtev. Iranski uradniki, ki jih je citirala iranska državna tiskovna agencija Tasnim, so konec prejšnjega tedna dejali, da je bilo aretiranih okoli 3.000 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice navajajo, da število aretiranih znaša okoli 20.000.

Iranske oblasti so medtem danes napovedale, da bodo do petka odpravile blokado interneta, ki je v veljavi od 8. januarja, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Prav zaradi blokade je bilo med protesti težko oceniti njihov natančen obseg ter število žrtev in aretiranih.

Visoki komisar ZN opozarja, da so v Iranu usmrtitve orodje državnega ustrahovanja

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je medtem danes opozoril na skrb vzbujajoč porast izvršenih smrtnih kazni v svetu v lanskem letu. Še posebej zaskrbljujoče so razmere v Iranu, kjer kaže, da so usmrtitve "orodje državnega ustrahovanja".

Türk je v sporočilu za javnost izpostavil, da so v islamski republiki lani usmrtili najmanj 1.500 obsojenih na smrtno kazen. Pri tem je bilo najmanj 47 odstotkov usmrčenih obsojenih zaradi kaznivih dejanj v povezavi z mamili.

Komisar je tudi izpostavil, da ugotovitve njegovega urada kažejo, da se svetovni trend še naprej giblje v smeri splošne odprave smrtne kazni in da je zaskrbljujoč porast števila usmrtitev v letu 2025 predvsem posledica povečanja števila usmrtitev v peščici držav, ki ohranjajo smrtno kazen, kot so Iran, Savdska Arabija in Združene države Amerike.

V ospredju tudi ZDA, Savdska Arabija in Kitajska

Pri tem so številne usmrtitve izvedli za kazniva dejanja, ki "niso dosegla praga najhujših kaznivih dejanj po mednarodnem pravu". Kritiziral je tudi usmrtitve ljudi, ki so bili na smrt obsojeni zaradi kaznivih dejanj, ki so jih storili kot otroci, kot tudi "vztrajno skrivnostnost okoli usmrtitev", ki so ji priča na Kitajskem in v Severni Koreji, zaradi česar težko pridobijo natančne podatke. V ZDA so medtem lani izvršili 47 usmrtitev, kar je največ v zadnjih 16 letih.

"Smrtna kazen ni učinkovito orodje za nadzor kriminala in lahko vodi do usmrtitve nedolžnih ljudi," je še poudaril Türk in znova pozval vse države, ki ohranjajo smrtno kazen, naj takoj uvedejo moratorij in si prizadevajo za njeno popolno odpravo.