Šef Nata o ruskih provokacijah: Naš odziv bo miren in odmerjen

Foto: REUTERS/Johanna Geron

"V zadnjih tednih smo opazili porast sabotaž, kibernetskih napadov, instrumentalizacijo migracij in drugih sovražnih dejanj," je na zasedanju obrambnih ministrov članic Nata o ruskih sabotažnih dejanjih povedal šef zavezništva Jens Stoltenberg. Kot je dejal, bo odziv Nata na ruske provokacije miren in odmerjen. Ministri so se dogovorili za okrepljeno izmenjavo obveščevalnih informacij, večjo zaščito ključne infrastrukture in nadaljnje omejitve delovanja ruskih vohunov.

Obrambni ministri zveze Nato so se na zasedanju v Bruslju dogovorili o nizu možnih ukrepov za odzivanje na sabotaže, ki jih Rusija izvaja v članicah zavezništva, je danes sporočil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ministri so obenem potrdili načrt, v skladu s katerim bo Nato prevzel vodilno vlogo pri usklajevanju zahodne pomoči Ukrajini.

Kot je po dvodnevnem zasedanju v Bruslju povedal Stoltenberg, so obrambni ministri razpravljali tudi o “sovražnih dejanjih, ki jih Rusija izvaja v zaveznicah”. “V zadnjih tednih smo opazili porast sabotaž, kibernetskih napadov in instrumentalizacijo migracij in drugih sovražnih dejanj,” je povedal. “Naš odziv na ruske provokacije bo miren in odmerjen. Obenem bomo opozorili na ruske aktivnosti in jih kaznovali. Danes so se ministri strinjali o nizu možnih ukrepov, ki jih bodo lahko članice izvajale same ali skupaj,” je povedal generalni sekretar.

Gre za okrepljeno izmenjavo obveščevalnih informacij, večjo zaščito ključne infrastrukture in nadaljnje omejitve delovanja ruskih vohunov, je pojasnil. Poudaril je še, da tovrstna dejanja Nata ne bodo odvrnila od nadaljnje pomoči Ukrajini pri njenem boju z rusko agresijo.

Tako so ministri potrdili načrt, v skladu s katerim bo zavezništvo prevzelo vodilno vlogo pri usklajevanju vojaške pomoči Kijevu in urjenju ukrajinskih vojakov. Usklajevanje bo potekalo pod Natovim poveljstvom v nemškem Wiesbadnu, kjer je sicer tudi vojaško oporišče ameriških sil v Evropi. Trenutno ZDA tudi usklajujejo podporo Zahoda Ukrajini v okviru skupine, znane pod imenom Ramstein. Ta naj bi zdaj prešla pod okrilje Nata.

Dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov je bilo še zadnje ministrsko zasedanje članic zavezništva pred vrhom voditeljev v Washingtonu čez nekaj manj kot en mesec.

Do takrat bodo skušali v okviru Nata doseči tudi dogovor o dolgoročni finančni zavezi za Ukrajino, je še povedal Stoltenberg. Predlaga, da bi vsako leto za podporo Ukrajini zaveznice namenile 40 milijard dolarjev, kolikor namenjajo že zdaj.

Prav tako se članice po njegovih besedah še vedno usklajujejo o besedilu zaveze, ki naj bi jo vrh podal v zvezi z ukrajinskim članstvom v zavezništvu.

Šarec poudaril pomembnost skupnega razumevanja

Dvodnevnega zasedanja se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, ki je glede nadaljnje podpore Ukrajini poudaril, da je pomembno skupno razumevanje, da Nato ni in ne bo postal stran v konfliktu.

To se mora kazati tako v oblikovanju ustreznih načrtov kot tudi strateškem komuniciranju. V okviru podpore Ukrajini se je treba zavedati realnih omejitev, in sicer finančnih, človeških in industrijskih, so njegove besede povzeli na obrambnem ministrstvu.

Ob robu zasedanja je s češko kolegico Jano Černochovo podpisal memorandum o soglasju med ministrstvoma obeh držav o sodelovanju na področju vojaško-tehnične pomoči Ukrajini.

Z nadaljnjo podporo Ukrajini je povezana tudi druga osrednja tema ministrskega zasedanja in julijskega vrha v ZDA, to je okrepitev odvračalne in obrambne drže Nata. Trenutno je v visoki pripravljenosti 500.000 pripadnikov Natovih sil, kar je precej več od cilja, zastavljenega leta 2022 na vrhu v Madridu, je danes glede tega povedal Stoltenberg.