Menu Item
V Skopju od četrtka poteka srečanje zunanjih ministrov držav Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Precej prahu je dvignila udeležba ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in njegove besede na račun Zahoda, ki "vodi hibridno vojno proti Rusiji, kot naslednjo žrtev pa si je izbral Moldavijo". Evropski uniji (EU) je očital, da je postala "agresivni politični projekt", Ovse pa označil za privesek Nata in EU. Več članic – Ukrajina, Poljska in baltske države – je zaradi njegovega prihoda srečanje bojkotiralo.
Prvi dan dvodnevnega ministrskega zasedanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Severni Makedoniji, ki se je začelo v četrtek, je minil v znamenju prisotnosti ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova.
Njegova napoved udeležbe je namreč razburila Ukrajino in več vzhodnoevropskih držav, ki so zasedanje bojkotirale.
Lavrov je bil v svojem nagovoru oster do organizacije, ki združuje 57 evropskih, severnoameriških in azijskih držav. Kritiziral je Zahod, češ da vodi hibridno vojno proti Rusiji, Evropski uniji (EU) pa je očital, da je postala “agresivni politični projekt”. V svojem nagovoru je opozoril, da si je “Zahod za naslednjo žrtev v hibridni vojni izbral Moldavijo”, države Zahoda pa obtožil, da so zatrle vsakršno rusko prizadevanje za reševanje pridnestrskega konflikta, navaja ruska tiskovna agencija Tass.
Po njegovih besedah se je zahodna politična elita odločila za vzhodno širitev Nata, s tem pa deluje proti Ovse. Več zunanjih ministrov in diplomatov je med njegovim govorom zapustilo konferenčno dvorano. “Trenutno ni posebnih razlogov za optimizem. Ovse se v bistvu spreminja v privesek Nata in Evropske unije. Organizacija je, priznajmo si, na robu prepada. Postavlja se preprosto vprašanje: ali si je smiselno prizadevati za njeno oživitev?”
Lavrov je po govoru zapustil sejo. Šef ruske diplomacije se je v Skopju ob robu zasedanja sicer pogovarjal s kolegi iz več držav, med drugim z zunanjima ministroma Madžarske in Avstrije, Petrom Szijjartom in Alexandrom Schallenbergom.
Kot so za avstrijsko tiskovno agencijo APA pojasnili na zunanjem ministrstvu, se je Schallenberg z Lavrovom pogovarjal o imenovanjih na vodilne položaje Ovseja. Ministra sta se srečala na prošnjo organizacije, saj da ima Avstrija – kot država, kjer ima Ovse sedež – posebno odgovornost.
Generalna sekretarka Ovse Helga Schmid je medtem na uvodu zasedanja spregovorila o izzivih, s katerimi se sooča Ovse. Pri tem je izpostavila predvsem težave s financiranjem, zaradi katerih organizacija izgublja kadre.
Ovse se je letos izognil insolventnosti izključno zahvaljujoč donacijam svojih članic, je povedala. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je organizacija v krizi od začetka vojne v Ukrajini in posledičnega krhanja odnosov večine članic z Rusijo. Moskva namreč blokira odločitve organizacije, vključno s sprejetjem proračuna za njeno delovanje.
Schmid je takšno delovanje organizacije, posebej v luči rastočih stroškov zaradi inflacije, označila za nevzdržno.
Ministrica Fajon: Ovse se je znašla na razpotju
Ovse kot organizacija je na razpotju, saj so temelji evropske varnostne arhitekture po ruski agresiji na Ukrajino zelo zamajani, pa je na zasedanju povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.
“A ponovna vzpostavitev zaupanja po koncu vojne bo ključna in tu lahko Ovse odigra pomembno vlogo. V vedno bolj polariziranem svetu si platforme za dialog, kakršna je Ovse, zaslužijo našo polno podporo,” je prepričana Fajon.
Glede Ukrajine je ministrica zagotovila, da bo Slovenija še naprej pomagala Kijevu pri soočanju s posledicami ruske agresije in na poti v EU. V tem kontekstu je poudarila, da najhujša kazniva dejanja nikakor ne smejo ostati nekaznovana.
“Za vsakim geopolitičnim izzivom, s katerim se soočamo, so ljudje in človeška življenja. Naša naloga je, da za reševanje konfliktov namesto vojaških najdemo politične rešitve,” je v nastopu na zasedanju še povedala ministrica.
Ob robu zasedanja se je ministrica Fajon na kratko srečala z gostiteljem, zunanjim ministrom Severne Makedonije Bujarjem Osmanijem. Fajon bo v Skopju še v petek, ko se bo med drugim predvidoma srečala s podpredsednikom tamkajšnje vlade Bojanom Maričikom.
Ministrice in ministri so govorili predvsem o posledicah vojne v Ukrajini in konfliktih v regiji. Naslovili bodo tudi aktualno dogajanje v organizaciji in predvidoma sprejeli odločitev o predsedovanju organizaciji v letu 2024, ko naj bi vodilno vlogo od Severne Makedonije prevzela Malta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje