Menu Item
Evropska komisija v šestem svežnju sankcij proti Rusiji predlaga tudi embargo na uvoz nafte. Predlog sankcij bodo zdaj obravnavale in potrjevale države članice EU, ki pa glede uvedbe embarga niso enotne. V Budimpešti so do predloga Evropske komisije kritični, označili so ga za "nesprejemljivega in ki bi popolnoma uničil madžarsko gospodarstvo". Dvom o trenutni vsebini predloga je izrazil tudi češki minister za industrijo in trgovino. Medtem ko se kot izjemi pri uvajanju embarga omenjata Madžarska in Slovaška, bi se med izjeme predvidoma želela uvrstiti tudi Bolgarija.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes nagovorila evropske poslance ter jim predstavila predlog šestega paketa sankcij zoper Rusijo. Paket sankcij vključuje tudi popoln embargo na uvoz ruske nafte – surove in rafinirane, tiste, ki v Unijo pride po naftovodih, in tiste, ki prispe z ladjami. Evropska komisija po besedah von der Leyen predlaga postopno uvedbo embarga. Embargo na uvoz surove nafte naj bi uvedli v pol leta, embargo na uvoz rafiniranih produktov pa do konca leta.
“Naslavljamo odvisnost od ruske nafte. Ne bo lahko. Nekatere države članice so močno odvisne od ruske nafte. A preprosto moramo delati na tem,” je v nagovoru dejala von der Leyen ter poudarila, da bodo s postopno uvedbo embarga dosegli največji pritisk na Rusijo in kar se da zmanjšali kolateralno škodo za države Evropske unije in partnerje EU. Njena napoved uvedbe embarga na uvoz nafte je v Evropskem parlamentu požela aplavz.
Poleg embarga na uvoz ruske nafte Evropska komisija predlaga tudi nekatere druge sankcije. Na seznam bank, izključenih iz sistema Swift, bi tako dodali še največjo rusko banko Sberbank in dve drugi banki, je napovedala von der Leyen. Po navedbah STA ima Sberbank na ruskem bančnem trgu okoli 37-odstotni delež. Komisija prav tako predlaga prepoved treh ruskih državnih televizij (Rossiya RTR/RTR Planeta, Rossiya 24, TV Centre International), ki na noben način ne bodo smele več oddajati na območju EU. Sankcioniranje teh ruskih medijev je utemeljila z argumentom, da “agresivno širijo propagando in laži [Vladimirja] Putina“.
Evropska komisija predlaga še uvedbo sankcij – prepoved potovanj in zamrznitev sredstev – zoper visoke predstavnike ruske vojske, ki so odgovorni za hudodelstva v Buči in nehumano obleganje Mariupola, ter prepoved svetovanja ruskim podjetjem.
Finally, we now propose a ban on Russian oil.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) May 4, 2022
Let´s be clear: it will not be easy.
But we simply have to work on it.
We will make sure that we phase out Russian oil in an orderly fashion.
To maximise pressure on Russia, while minimizing the impact on our economies pic.twitter.com/fH2wuKN5t2
Madžarska predloga ne bo podprla, skeptični tudi na Češkem
Predlog Komisije bodo zdaj obravnavale države članice EU. Danes je tako na dnevnem redu zasedanja stalnih predstavnikov EU v Bruslju. Sklicujoč se na besede diplomatov, tiskovna agencija Reuters navaja, da je verjetno, da bosta Madžarska in Slovaška, ki sta močno odvisni od ruskih energentov, dobili več časa za uvedbo embarga na uvoz ruske nafte. Omenja se obdobje do leta 2023.
Do postopne uvedbe embarga na uvoz ruske nafte je bil danes znova kritičen tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs. “Ne vidimo nobenih načrtov ali zagotovil, kako bi lahko tranzicija potekala glede na trenutne predloge,” je Kovacs komentiral za Reuters in dodal, da v Budimpešti ne vedo, kako bo poskrbljeno za madžarsko energetsko varnost.
Popoldan je Kovacs v intervjuju za BBC dejal, da bo Madžarska na predlog EU vložila veto. Po njegovih besedah je predlog “nesprejemljiv in bi popolnoma uničil madžarsko gospodarstvo”. Da Madžarska ne bo podprla predloga o prepovedi uvoza ruske nafte v naslednjih šestih mesecih, je potrdil zunanji minister Peter Szijjarto. V videoposnetku, objavljenem na Facebooku, je Szijjarto dejal, da bi embargo “popolnoma uničil” oskrbo Madžarske z energijo, posledično pa bi trpelo njihovo celotno gospodarstvo. Ob tem je še dejal, da se Madžarska kljub zamiku lahko s predlogi EU strinja le, če bi bil iz sankcij izvzet uvoz surove nafte po naftovodu iz Rusije. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je lani Madžarska več kot polovico surove nafte in naftnih derivatov uvozila prav iz Rusije, poroča Guardian.
Trenutni predlog Evropske komisije pa je vznemiril tudi Prago. Češki minister industrijo in trgovino Jozef Síkela je komentiral, da je zanj problematično, da predlog uvedbe embarga na uvoz ruske nafte ne vključuje mehanizma za delitev bremena, ki bo ob tem nastalo.
Da si želi biti izjema v primeru, če EU sprejme odločitev o embargu na uvoz nafte in bo dovolila izjeme, pa je danes sporočila Bolgarija. Po besedah namestnika bolgarskega premierja Assena Vassileva, bi Bolgarija sicer lahko preživela brez ruske surove nafte, a bi to znatno dvignilo cene goriv. “Če bo Evropska komisija razmišljala o izjemah, bi radi tudi mi imeli korist kot izjema,” je dejal.
In kaj pravijo v Berlinu?
Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je podprl embargo na nafto, a obenem opozoril na morebitne motnje v dobavi nafte ter visok porast cen. Razlog za skok cen je po njegovih besedah to, da bo treba verjetno nafto iz Rusije nadomestiti z dražjimi alternativami iz drugih držav. V združenju nemških gospodarskih zbornic pa pričakujejo, da bo embargo resno vplival na nemška podjetja. Čeprav bi povpraševanje po nafti lahko pokrili iz drugih virov, bi rast cen nafte povečala finančni pritisk na podjetja, je opozoril predsednik združenja Peter Adrian.
Po poročanju tiskovne agencije AFP Evropska komisija predlaga tudi sankcioniranje vrhovnega vodje Ruske pravoslavne cerkve, patriarha Kirila. V skladu s predlogom bi na seznam oseb, ki bi jim zamrznili premoženje in prepovedali vstop v EU, dodali skupno 58 ljudi. Med njimi tudi ženo, hčer in sina tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova, navaja AFP.
Ursula von der Leyen se je v nagovoru evropskih poslancev zavzela tudi za pomoč Ukrajini, ki bi zagotovila “uspeh Ukrajine po koncu vojne”. Omenila je takojšnjo (kratkoročno) pomoč za lajšanje posledic vojne, saj bi lahko BDP Ukrajine letos padel za 50 odstotkov, Ukrajina pa bo potrebovala denar že za to, da država deluje. Evropskim poslancem je nato predlagala še, da skupaj začnejo delati pri ambicioznem paketu pomoči, namenjenem obnovi države, ki bi vključeval veliko investicij.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje