Sever Gaze brez delujočih bolnišnic, bolniki umirajo tudi zaradi lakote in žeje

Foto: Bassam Masoud/REUTERS

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da na severu Gaze ni več delujočih bolnišnic. Zadnja od delujočih bolnišnic na tem območju enklave je bila arabska bolnišnica Al Ahli, ki ponuja le še minimalne storitve, kot je prva pomoč, lajšanje bolečin in zdravljenje ran.

Na severu območja Gaze ni več nobene delujoče bolnišnice, je danes sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Opozorila je, da bolniki tam ne umirajo le zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe, temveč tudi zaradi lakote in žeje. V celotni Gazi naj bi medtem delovalo le še devet od 36 zdravstvenih ustanov, poroča nemška tiskovna agencije dpa.

“Na severu dejansko ni več delujočih bolnišnic,” je prek video povezave iz Jeruzalema povedal predstavnik WHO v Gazi Richard Peeperkorn. Po njegovih besedah je bila zadnja od delujočih bolnišnic na tem območju enklave arabska bolnišnica Al Ahli, vendar ponuja le še minimalne storitve, kot je prva pomoč, lajšanje bolečin in zdravljenje ran.

Po navedbah WHO je bolnišnica Al Ahli preplavljena z ljudmi, ki potrebujejo nujno oskrbo. Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je v sredo na omrežju X zapisal, da je bila omenjena bolnišnica pred dvema dnevoma še zadnja, ki je na severu Gaze izvajala operacije, zdaj pa operacijske dvorane ne obratujejo več.

Dodal je, da so na severu enklave ostale še štiri odprte bolnišnice, ki pa zagotavljajo zelo omejeno oskrbo. Medtem v celotni Gazi deluje le še devet od 36 zdravstvenih ustanov.

Bolniki ne umirajo le zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe

Koordinator pomoči pri WHO Sean Casey pa je danes sporočil, da bolniki na severu Gaze ne umirajo le zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe. “Ljudje umirajo od lakote in žeje,” je dejal in dodal, da so bolnišnice tam postale hospici, bolniki pa umirajo tudi zaradi okužb ran, poroča britanski BBC.

Kasneje so Združeni narodi sporočili, da več kot 570.000 ljudem v Gazi grozi akutna lakota oziroma stradanje najresnejše kategorije. “Obseg akutne nezanesljive preskrbe s hrano je po resnosti, hitrosti poslabšanja in zapletenosti brez primere,” je dejala Shaza Moghraby, predstavnica Svetovnega programa za hrano (WFP).

Dodala je, da česa podobnega še nikoli ni videla. Število ljudi, ki jim grozi akutna lakota, predstavlja približno četrtino vseh prebivalcev Gaze. “Ne moremo čakati, da se razglasi lakota, preden ukrepamo,” je še poudarila.

Bolnišnice in zdravstvene ustanove v Gazi so se znašle v primežu intenzivnih spopadov med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas, obenem pa se soočajo s pomanjkanjem zalog in elektrike. Kljub temu, da na severu enklave – pa tudi drugod – ne morejo več izvajati operacij, še vedno sprejemajo na tisoče ljudi, ki iščejo zatočišče, med njimi številne begunce.

Izrael medtem obtožuje Hamas, da zdravstvene ustanove uporablja kot skrivališča za orožje, borce in izraelske talce, ki jih je gibanje zajelo med napadom na Izrael 7. oktobra.