Severna Korejka pobegnila pred mučenjem, zdaj toži Kim Džong Una

Ženska, ki je iz Severne pobegnila v Južno Korejo, je vložila civilno in kazensko tožbo proti Kim Džong Unu in več uradnikom režima, v kateri jim očita sistematično mučenje in spolno nasilje, ki ga je utrpela med večkratnim zaprtjem v severnokorejskih zaporih, poroča The Guardian.

Od pobega 53-letne Čoj Min Kjung je že skoraj 20 let, od Severne Koreje pa zahteva 50 milijonov severnokorejskih vonov (približno 32.000 evrov) odškodnine.

Njeni odvetniki in organizacije, ki sodelujejo v tožbi, pravijo, da je to prvič, da je oseba, ki je pobegnila iz Severne Koreje, vložila takšen pravni postopek pred južnokorejskimi sodišči.

"Minilo je že 13 let, odkar živim v Južni Koreji, a še vedno trpim za hudo posttravmatsko stresno motnjo zaradi posledic mučenja, in živim življenje, odvisno od zdravil," je povedala za Guardian. "Brazgotine po vsem mojem telesu pričajo o grozljivi resničnosti človekovih pravic v Severni Koreji," je dodala.

Pet mesecev, trije različni zapori

Iz Severne Koreje je prvič pobegnila leta 1997, a jo je Kitajska vrnila. Med letoma 2000 in 2008 se je to zgodilo kar štirikrat. Med zadnjo repatriacijo leta 2008 je pet mesecev preživela v treh različnih severnokorejskih zaporih.

Britanski Guardian je dobil tudi pogled v tožbo. Ta nazorno opisuje oblike zlorabe, ki jih je doživela Čoj. Med njimi sta spolno nasilje, ki se je dogajalo med telesnimi pregledi v zaporu, in hudo pretepanje do izgube zavesti. Med enim od pretepov ji je počil bobnič v ušesu.

Prav tako v tožbi trdi, da je bila prisiljena preživeti več kot 15 ur na dan v nenaravnih telesnih položajih.

Eden od njenih odvetnikov je Li Joung Hjun, ki je prav tako pribežal iz Severne Koreje. Napovedal je, da bo njene navedbe uporabil za vložitev pritožb pri mehanizmih ZN za človekove pravice in Mednarodnem kazenskem sodišču.

"Ker so tudi druge žrtve pokazale zanimanje za vložitev tožb, bi ta primer lahko tlakoval pot skupinskim tožbam in pomagal pri širšem postopku iskanja odgovornosti," meni analitik za človekove pravice pri severnokorejskem centru Seongjeop Li.

Neposredna odgovornost Kim Džong Una

Kim Džong Un je v obeh vlogah naveden kot neposredno odgovorna oseba, s poudarkom na njegovi poveljniški odgovornosti in trditvi, da vsi državni uradniki delujejo pod njegovim "dejanskim nadzorom".

V vlogi se navaja tudi poročilo preiskovalne komisije ZN iz leta 2014, ki dokumentira širok spekter zločinov proti človeštvu v Severni Koreji, vključno z mučenjem, spolnim nasiljem, samovoljnimi pridržanji in političnimi taborišči, v katerih je po ocenah od 80.000 do 120.000 ljudi.

Južnokorejska ustava Severno Korejo obravnava kot del iste države, zato imajo sodišča formalno pristojnost za takšne primere. V tožbi je bil kot naslov za dostavo navedena severnokorejska misija pri OZN v New Yorku, ker neposredna komunikacija z oblastmi v Pjongjangu ni mogoča. Čeprav ni načina za uveljavitev morebitne sodbe, je njen simbolni pomen po mnenju odvetnikov lahko zelo velik.