Severnoatlantski tok se lahko ustavi: posledice za Evropo bi bile uničujoče

Foto: PROFIMEDIA

Vodilni podnebni znanstveniki odločevalce nordijskih držav pozivajo k nujnim ukrepom, ki bi preprečili ustavitev ključnih morskih tokov v Atlantskem oceanu. "Ustavitev bi vplivala na ves svet," svarijo.

Ključni atlantski tok bi lahko kmalu propadel, kar bi “v prihodnjih stoletjih vplivalo na ves svet”, opozarjajo vodilni podnebni znanstveniki.

O tej temi smo sicer že nekajkrat pisali, saj so tovrstna opozorila prihajala že v preteklosti. Zdaj je štiriinštirideset vodilnih svetovnih podnebnih znanstvenikov pozvalo Nordijski svet (Svet ministrov nordijskih držav oziroma angleško Nordic Council of Ministers/NCM), naj obravnava potencialno neizbežen in “uničujoč” propad ključnih tokov Atlantskega oceana.

V odprtem pismu, objavljenem pred dnevi, znanstveniki trdijo, da so bile ocene tveganja za oslabitev ali celo ustavitev oceanskega kroženja v Atlantiku podcenjene, in zahtevajo nujne ukrepe, piše portal Live Science.

Posledice bi bile uničujoče in nepopravljive zlasti za nordijske države, a bi vplivale na ves svet

Omenjeni tokovi tvorijo ogromen krožni tok v Atlantskem oceanu, imenovan AMOC (osrednji atlantski krožni tok oziroma angleško Atlantic Meridian Overturning Circulation/), katerega krak je tudi zalivski tok, ki prinaša toploto zahodni in severni Evropi ter tam vzdržuje sorazmerno ugodno podnebje. Raziskave kažejo, da se AMOC upočasnjuje in bi lahko kmalu dosegel prelomno točko zaradi globalnega segrevanja, kar bi podnebje na celotnem planetu pahnilo v kaos, pišejo znanstveniki. “Sprememba oceanskega kroženja bi imela uničujoče in nepopravljive posledice zlasti za nordijske države, pa tudi za druge dele sveta,” so zapisali v pismu. Nordijske države vključujejo Dansko, Islandijo, Norveško, Finsko in Švedsko, vse pa so članice NCM.

Propad velikega krožnega toka bi po pisanju znanstvenikov povzročil veliko ohladitev in ekstremne vremenske razmere v nordijskih državah. Povečal in poglobil bi se tudi tako imenovani “mrzli mehur” (angleško “cold blob”) v severovzhodnem Atlantiku. Gre za območje, kjer se je ocean zaradi upočasnitve tokov že ohladil in ga prikazuje spodnja slika.

mrli mehur, Zalivski tok, globalno segrevanje, podnebne spremembe — “Mrzli mehur” v Atlantiku (Foto: Zajem zaslona/VEDUR.IS)

Upadanje tokov bi verjetno ogrozilo tudi kmetijstvo v severozahodni Evropi, pišejo znanstveniki v pismu. Učinke bi občutile tudi druge svetovne regije. Ustavitev AMOC bi sprožila premik v tropskih monsunskih sistemih, s katastrofalnimi posledicami za kmetijstvo in ekosisteme. Zvišala bi se morska gladina vzdolž atlantskih obal Severne in Južne Amerike, kar bi ribištvo in ustaljene ekosisteme “obrnilo na glavo”. Hkrati pa bi se zmanjšala oceanska absorpcija ogljikovega dioksida, kar bi pomenilo več tega toplogrednega plina v ozračju in s tem dodaten prispevek h globalnemu segrevanju.

Brez nujnih ukrepov se tok lahko ustavi v naslednjih nekaj desetletjih

Ob tem priznavajo, da še vedno vlada precejšnja negotovost pri tem, kdaj bi se AMOC lahko ustavil.

Brez nujnih ukrepov bi to lahko bilo v naslednjih nekaj desetletjih, svarijo znanstveniki. Navajajo, da je v zadnjem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) zapisano, da “obstaja srednjevelika verjetnost, da atlantski krožni tok ne bo nenadoma propadel pred letom 2100”, vendar znanstveniki pravijo, da je ta verjetnost glede na raziskave, narejene po izidu poročila, podcenjena. “Ocena IPCC ni samo nenatančna, ampak tudi zaskrbljujoča,” je navedeno v pismu. Znanstveniki poudarjajo, da takšna ocena jasno dopušča možnost, da bi tok propadel še v tem stoletju.

“Tudi ob srednjeveliki verjetnosti menimo, da je treba storiti več, da bi to tveganje zmanjšali, glede na to, da bi bil izid katastrofalen in bi vplival na ves svet v prihodnjih stoletjih,” so opozorili znanstveniki. Oblikovalce politik so pozvali, naj resno pretehtajo tveganja, ki jih predstavlja propad AMOC, in povečajo pritisk na mednarodne partnerje, da ostanejo blizu ciljem pariškega sporazuma iz leta 2015, katerega cilj je ohraniti dvig povprečne svetovne temperature na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnijo.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti