Menu Item
Kitajski predsednik Ši Džinping je napovedal več deset milijard evrov naložb v razvoj afriških držav. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je sodelovanje pozdravil in Kitajski ter afriškim državam obljubil podporo Združenih narodov.
Kitajska bo afriškim državam v naslednjih treh letih namenila 360 milijard juanov (45,8 milijard evrov) za spodbujanje razvoja, je danes ob začetku vrha Kitajska-Afrika v Pekingu dejal kitajski predsednik Ši Džinping.
“Kitajska je pripravljena poglobiti sodelovanje z afriškimi državami na področju industrije, kmetijstva, infrastrukture, trgovine in naložb,” je dejal Ši. Napovedal je, da bo Kitajska pomagala ustvariti vsaj milijon delovnih mest v Afriki, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ši je približno 50 voditeljem afriških držav, ki se udeležujejo vrha v Pekingu, obljubil partnerstvo na področjih, kot so obramba, izobraževanje in usposabljanje, trgovina, razvoj kmetijstva in obnovljivi viri energije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Med drugim je poudaril, da bo Kitajska Afriki pomagala “spodbujati okolju prijazno modernizacijo in zeleni prehod.”
Pojasnil je, da bo kitajska vlada več kot polovico od 45,8 milijarde evrov namenila v obliki posojil, okoli deset milijard pa za spodbujanje vlaganj kitajskih podjetij na kontinentu. Za vojaško pomoč afriškim državam je obljubil 141 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev. Napovedal je tudi, da bo Peking zagotovil usposabljanje 6.000 pripadnikov vojske ter 1.000 policistov in uslužbencev organov pregona iz Afrike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po poročanju agencije Reuters bo finančna pomoč v juanih v okviru prizadevanj za nadaljnjo internacionalizacijo kitajske valute.
Ši kritičen do Zahoda
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je voditeljem sporočil, da kitajski izjemni razvojni dosežki Afriki nudijo bogastvo izkušenj in znanja, pri tem pa izpostavil uspehe Pekinga na področju izkoreninjanja revščine. Ši je medtem opeval kitajsko-afriško prijateljstvo, ki da “ostaja trdno in se z generacijami krepi ne glede na to, kako se svet spreminja”. Kritičen je bil do vloge Zahoda pri razvoju Afrike. Modernizacija je pravica vseh držav, proces zahodne modernizacije pa je mnogim državam v razvoju prinesel veliko trpljenja, je opozoril.
Guterres je prav tako izrazil prepričanje, da je čas, da se popravijo “zgodovinske krivice” proti Afriki. Kot je dejal, je nezaslišano, da Afrika nima stalnega sedeža v Varnostnem svetu ZN. Delegati so nato sprejeli pekinško izjavo o gradnji “skupne prihodnosti v novi dobi” in pekinški akcijski načrt za obdobje 2025-2027, so poročali kitajski državni mediji. Ši je pozval tudi k vzpostavitvi kitajsko-afriškega omrežja kopenskih in morskih povezav ter k usklajenemu razvoju. Kitajske vlagatelje pa je pozval, naj se vrnejo na celino, potem ko so bile odpravljene omejitve zaradi pandemije covida-19, poroča Reuters na svoji spletni strani.
Forum za kitajsko-afriško sodelovanje, kot se dogodek uradno imenuje, sicer poteka od leta 2000 in se odvija vsaka tri leta. Kitajska, drugo največje gospodarstvo na svetu, je največja trgovinska partnerica afriških držav in si prizadeva izkoristiti obsežne naravne vire celine, vključno z bakrom, zlatom, litijem in redkimi minerali.
Afriškim državam je odobrila milijardna posojila, ki so jim pomagala zgraditi prepotrebno infrastrukturo, vendar s tem včasih sprožila notranja trenja, saj so posojila vlade obremenila z velikimi dolgovi. Nekateri Kitajsko obtožujejo, da države zadolžuje, ker si prizadeva povečati svoj vpliv na svetovnem prizorišču. Po poročanju Reutersa so bile konec leta 2022 afriške države dolžne Kitajski okoli 80 milijard ameriških dolarjev, več kot polovico od tega le Angola, Etiopija, Kenija, Zambija in Nigerija.
Analitiki menijo, da se velikodušnost Pekinga znova usmerja k Afriki zaradi gospodarskih težav doma in da kitajsko politiko vse bolj določajo geopolitične skrbi zaradi naraščajočih sporov z ZDA, poroča AFP.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje