Menu Item
Upreti se moramo zunanjemu vmešavanju, prihodnost naših držav in mir v regiji pa morata biti v naših rokah, je članice Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) pozval kitajski voditelj Ši Džinping. Ruski predsednik Vladimir Putin je ponovil, da je SCO ključna za multipolarno ureditev sveta. Organizaciji se je uradno pridružila Belorusija.
“Svet je znova na razpotju, zato mora Šanghajska organizacija za sodelovanje stati na strani poštenosti in pravičnosti,” je na vrhu SCO v Astani izjavil Ši Džinping in voditelje držav članic organizacije pozval, naj se uprejo zunanjemu vmešavanju, podpirajo drug drugega in zagotovijo, da bosta prihodnost in usoda članic ter mir v regiji v njihovih rokah.
“Zagotoviti moramo pravico do razvoja, se držati načela vključenosti, spodbujati tehnološke inovacije, ohranjati stabilnost dobavnih verig, spodbujati regionalno gospodarstvo in pospešiti uresničevanje skupnih razvojnih ciljev,” je še dodal.
Vladimir Putin je medtem na vrhu ponovil, da SCO spodbuja oblikovanje pravičnega in multipolarnega sveta. To je bilo zapisano tudi v skupni deklaraciji voditeljev članic, ki jo je objavil Kremelj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Članice so v deklaraciji med drugim opozorile “na tektonske premike v svetovni politiki” in se strinjale, da bi organizacija morala imeti vidnejšo vlogo na področju varnosti. “Norme mednarodnega prava se sistematično kršijo, geopolitična konfrontacija in konflikti naraščajo, tveganja za stabilnost v svetu in na območju SCO pa se množijo,” piše v besedilu.
Deklaracija sicer ne omenja ruske invazije na Ukrajino ali spora med Kitajsko in Tajvanom, navaja pa, da članice “spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost držav”.
Putin je v luči vojne v Ukrajini na vrhu dejal, da je Rusija pripravljena preučiti predlog članic SCO za rešitev konflikta. “Rusija je nedvomno pripravljena upoštevati vaše zamisli in pobude,” je nadaljeval in poudaril, da se je Moskva “vedno zavzemala za rešitev krize, ki je nastala zaradi grobe politike ZDA in njenih satelitov”, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Organizaciji se je uradno pridružila Belorusija
Organizaciji se je danes ob začetku vrha uradno pridružila Belorusija. Putin je pridružitev pozdravil in poudaril, da se širi krog držav, ki se zavzemajo za pravičen svetovni red in so pripravljene braniti svoje pravice ter varovati tradicionalne vrednote. “Krepijo se nova središča moči in gospodarske rasti,” je dodal.
SCO, ki je bila ustanovljena leta 2001, ima tako po novem deset članic, in sicer Rusijo, Belorusijo, Kitajsko, Indijo, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Pakistan in Iran. Naslednji vrh voditeljev SCO bo potekal oktobra v Islamabadu, je danes sporočilo pakistansko zunanje ministrstvo.
SCO je največja tovrstna regionalna organizacija na svetu, saj pokriva približno 80 odstotkov območja Evrazije in zajema okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Tako Rusija kot Kitajska, ki sta ustanoviteljici SCO, sta pogosto kritični do globalne hegemonije Zahoda pod vodstvom ZDA in prek različnih združenj in organizacij, kakršna je denimo SCO, iščeta alternativne načine za uveljavljanje svojih interesov.
Zunanja ministra Kitajske in Indije o odprtih obmejnih vprašanjih
Indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar je danes po srečanju s kitajskim kolegom Wangom Yijem ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) o reševanju odprtih vprašanj na mejnih območjih med državama dejal, da sta se strinjala glede krepitve prizadevanj, da po diplomatskih in vojaških kanalih najdeta rešitve.
“Govorila sva o prvih predlogih, kako zapreti odprta vprašanja na obmejnih območjih med Kitajsko in Indijo. Strinjala sva se, da je treba podvojiti prizadevanja po diplomatskih in vojaških kanalih, da dosežemo ta cilj,” je na omrežju X zapisal Jaishankar. Kot je dodal, je pri tem ključno spoštovanje linije dejanskega nadzora in zagotavljanje miru v obmejnih predelih.
Pred današnjim srečanjem v kazahstanski prestolnici sta se ministra nazadnje srečala februarja ob robu Münchenske varnostne konference, medtem ko je od zadnjega pomembnejšega bilateralnega srečanja med njima minilo skoraj leto dni.
Kot poroča španska tiskovna agencija EFE, je Jaishankarjevo stališče o omenjeni temi sicer že znano – večkrat je dejal, da odnosov s Kitajsko ni mogoče normalizirati ob nadaljevanju napetosti ob meji.
Bilateralni odnosi so se poslabšali leta 2020 na sporni meji v Himalaji, ko je v spopadih umrlo več kot 20 indijskih vojakov. Čeprav so od začetka spopadov minila že štiri leta, med Kitajsko in Indijo ostaja nekaj odprtih vprašanj. Njuni ozemeljski spori ostajajo nerešeni tudi v severovzhodni indijski zvezni državi Arunachal Pradesh.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje