Silovit napad na ukrajinske energetske objekte, znova tarča tudi Kijev

Svet 09. Sep 202417:08 3 komentarji
Kijev ponoči
Ruske sile so danes znova obstreljevale Kijev. (Foto: REUTERS)

Ruske sile so danes obstreljevale več mest, pri tem pa ciljale tudi energetske objekte. Med drugim so že petič ta mesec napadle Kijev. Med napredovanjem proti strateško pomembnemu mestu Pokrovsk na vzhodu države pa naj bi zavzele še eno vas. Nemški kancler Olaf Scholz pa je danes dejal, da je čas za intenzivnejša prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in namignil, da bi se lahko v bližnji prihodnosti odvila še ena mirovna konferenca.

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so ruske sile zavzele vas Memrik, ki je od Pokrovska oddaljena 20 kilometrov. V vasi je pred rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 živelo 400 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija je v zadnjih mesecih poročala o zavzetju več mest in vasi blizu Pokrovska, pomembnega logističnega središča v Donbasu na vzhodu Ukrajine, ki je ključno za oskrbo ukrajinskih enot in mest na vzhodni fronti. Zaradi napredovanja ruskih sil je v mestu ostala še okoli polovica od 60.000 prebivalcev, potem ko so jih evakuirali ali pa so sami odšli.

Ruske sile so danes drugod po Ukrajini nadaljevale z raketnimi napadi in napadi z droni, ki so jih po podatkih ukrajinskih zračnih sil izstreljevale iz obmejne ruske regije Kursk in zasedene ukrajinske regije Doneck. Po ukrajinskih podatkih je bilo v zadnjih 24 urah v napadih ubitih najmanj osem ljudi, ranjenih pa več kot 30, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajinsko ministrstvo za energijo je danes sporočilo, da so v zadnjih 24 urah ruske sile izvedle silovite napade na energetske objekte v regijah Dnipropetrovsk, Doneck, Zaporožje, Sumi, Harkov in Herson. V regiji Doneck so bile zaradi napadov od oskrbe z električno energijo odrezane transformatorske postaje in rudnik, v katerem je bilo v času napada 70 rudarjev. Vse so nato prepeljali na površje.

poškodovana stavba
Foto: PROFIMEDIA

Scholz za intenzivnejša prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini

“Menim, da je napočil čas, ko moramo razpravljati tudi o tem, kako se lahko izvijemo iz te vojne situacije in hitreje dosežemo mir,” je v letnem poletnem intervjuju za javno televizijo, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, dejal nemški kancler Olaf Scholz.

Do poziva prihaja v času, ko je nemški kancler ob znakih utrujenosti javnosti od konflikta, ki ga je leta 2022 z invazijo na Ukrajino začela Rusija, pod vse večjim pritiskom. Skrajno desna AfD in skrajno leva BSW, ki se obe zavzemata za ustavitev dobave orožja Ukrajini, sta na deželnih volitvah minuli teden močno okrepili podporo, medtem ko je Scholzeva koalicija doživela udarec.

Nemčija je glede pomoči v orožju za ZDA druga največja podpornica Ukrajine in vlada v Berlinu je že večkrat obljubila, da bo Kijevu pomagala, dokler bo potrebno.

Olaf Scholz na svoji redni poletni novinarski konferenci v Berlinu
Olaf Scholz (Foto: Liesa Johannssen/REUTERS)

Na vidiku še ena mirovna konferenca?

Scholz je izrazil tudi prepričanje, da se bo odvila še ena mirovna konferenca. “Vsekakor bo še ena mirovna konferenca. In ukrajinski predsednik in jaz sva si enotna, da mora vključevati tudi Rusijo,” je dejal.

Prvi mirovni vrh je junija organizirala Švica na prošnjo Kijeva, Rusija pa nanj ni bila povabljena. Na srečanju niso razpravljali o konkretnih mirovnih pogajanjih, se pa je okoli 80 držav v sklepni izjavi zavezalo k spoštovanju načel suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav v okvirih mednarodno priznanih meja, vključno z Ukrajino.

Za razliko od Scholza Rusija trenutno ne vidi možnosti za mirovna pogajanja z Ukrajino, so danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa navedli v Kremlju.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je zavrnil Scholzevo trditev v pogovoru za ZDF, da bi mir lahko končal konflikt. Oprijemljivih načrtov glede mirne rešitve konflikta v Ukrajini še ni, je dejal Peskov.

Rusija je govorice in trditve o pogajanjih slišala od več evropskih voditeljev, “ničesar pa ni slišati od države, ki vodi ta proces, ki vodi kolektivni Zahod,” je na ZDA namignil Peskov.

Švedska bo Ukrajini namenila 400 milijonov evrov pomoči

Švedska vlada je danes objavila, da bo Ukrajini namenila dodatnih 400 milijonov evrov vojaške pomoči, vključno z vojaškimi ladjami in sistemi zračne obrambe, trenutno pa Kijevu ne namerava poslati bojnih letal, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje