Sirci prvič po strmoglavljenju Asada na volišča

"Dejansko stanje v Siriji ne omogoča izvedbe tradicionalnih volitev, saj je na milijone notranje in zunanje razseljenih oseb, brez uradnih dokumentov, pravna struktura pa je krhka," je odločitev o izvedbi tovrstnih volitev pojasnila sirska vlada.

Na današnjih volitvah se bo sicer izbiralo 210 poslancev. Tretjino jih bo imenoval začasni predsednik Ahmed al Šara, ostale pa bodo volili lokalni odbori pod nadzorom volilne komisije. V luči tega mnogi kritiki opozarjajo, da bo Šara po volitvah imel znaten vpliv v parlamentu in da sistem ne zagotavlja ustreznega zastopanja obrobnih skupin.

Ni jasno, ali bodo potekale po celi državi

Volilna komisija ob najavi volitev ni pojasnila, ali bodo te potekale po celi državi. Konec avgusta je namreč prehodna vlada sporočila, da bodo odložili volitve v provinci Svejda, kjer je v zadnjih mesecih večkrat izbruhnilo medetnično nasilje med druzi in sunitskimi beduini, ter provincah Raka in Hasaka, kjer delujejo kurdske sile.

Parlament bo deloval v petletnem prehodnem obdobju, med katerim naj bi oblasti pripravile podlago za izvedbo novih volitev. Od njega se pričakuje tudi, da bo postavil temelje širšemu demokratičnemu procesu.

Sirijo namreč od decembra lani vodijo prehodne oblasti, z začasnim predsednikom Šaro na čelu. Te so odtlej razpustile številne državne institucije, povezane s prejšnjim režimom, pa tudi islamistično skupino Hajat Tahrir Al Šam (HTS), ki je vodila strmoglavljenje Bašarja al Asada.

Ob pritiskih mednarodnih in regionalnih akterjev za stabilizacijo od vojne opustošene države si prehodne oblasti, ki imajo korenine v teroristični mreži Al Kaida, prizadevajo obnoviti državne institucije in pridobiti legitimnost. Prav tako vselej obljubljajo vključujočo vladavino v tej večetnični in večverski državi.