Po dolgoletnih prizadevanjih so opolnoči na mejnih prehodih med Bolgarijo in Romunijo dvignili zapornice, saj sta državi uradno postali del schengenskega območja. Zapornice so dvignili še na meji med Bolgarijo in Grčijo ter na meji med Romunijo in Madžarsko. Na teh mejah ne bo več sistematičnega preverjanja oseb, bodo pa vsaj še pol leta v veljavi določeni ukrepi.
Romunija in Bolgarija sta opolnoči postali polnopravni članici schengenskega območja. Na mejnih prehodih med državama so dvignili zapornice, to pa se je zgodilo tudi na meji med Bolgarijo in Grčijo ter na meji med Romunijo in Madžarsko. Schengensko območje tako zdaj sestavlja 29 držav članic.
Odločitev za odpravo nadzora na mejah z Romunijo in Bolgarijo so sredi decembra sprejeli notranji ministri članic Evropske unije. Na mejah omenjenih držav z drugimi članici schengenskega območja tako od 1. januarja 2025 ne bo več sistematičnega preverjanja oseb.
Bodo pa v skladu z dogovorom notranjih ministrov Romunije, Bolgarije, Madžarske in Avstrije, ki je omogočil današnjo odločitev, na madžarsko-romunski in romunsko-bolgarski meji še najmanj pol leta izvajali ciljno usmerjen nadzor v skladu s schengenskim zakonikom. Ta omogoča začasno ponovno vzpostavitev nadzora na notranjih schengenskih mejah.
Državi sta sicer v začetku leta 2024 že postali del schengenskega območja v letalskem in pomorskem prometu, tako da so to ureditev organi že izvajali na letališčih in pristaniščih, odslej pa bo v veljavi tudi na kopenskih mejah.
Foto: PROFIMEDIA
Romunski predsednik Klaus Iohannis trdi, da je bila potrditev pristopa Romunije v schengensko območje priznanje za dolgoletna prizadevanja in napredek. “Še naprej bomo ravnali odgovorno za zaščito in krepitev zunanjih meja EU,” je poudaril.
Da gre za zgodovinski trenutek, je dejal madžarski notranji minister Sandor Pinter, saj je do odločitve prišlo prav v času madžarskega predsedovanja Svetu EU. Odpravo nadzora na notranjih kopenskih mejah z Bolgarijo in Romunijo ter med njima je označil za glavno prednostno nalogo madžarskega predsedstva. “Ta korak ne bo koristil le bolgarskim in romunskim državljanom, temveč tudi celotni EU,” je še dodal.
S tem se je strinjal tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je na nedavni novinarski konferenci izpostavil dosežke polletnega madžarskega predsedovanja Svetu EU. “To je bil desetletje trajajoč zastoj, ki ga je Madžarska pomagala premagati,” je dejal in dodal, da bo ta korak okrepil regionalno povezljivost ter tako koristil Madžarski.
Priključitev dveh novih držav v schengensko območje je pozdravil tudi slovenski notranji minister Boštjan Poklukar, ki je dejal, da se bo na tak način nekoliko zmanjšal pritisk na schengensko mejo na Hrvaškem in Madžarskem, kar po njegovih besedah pomeni tudi manj pritiska na Slovenijo in posledično večjo varnost za Slovenijo.
Foto: PROFIMEDIA
Bolgarija in Romunija, ki sta članici EU od leta 2007, sta tako po več kot desetletju prizadevanj vendarle dočakali polnopravno članstvo v schengenskem prostoru. Pristop Romunije in Bolgarije v schengensko območje je leta 2023 blokirala Avstrija zaradi zaskrbljenosti glede nezakonitih migracij. Bolgariji pa je rdečo luč prižgala tudi Nizozemska.
Romunija je sicer pristopna pogajanja o vstopu v schengensko območje začela že leta 2011, ko je formalno izpolnila pristopne pogoje.
Schengensko območje, ki bo prihodnje leto praznovalo 40 let, sestavlja 29 držav – 25 članic EU ter Švica, Norveška, Islandija in Lihtenštajn. Tako omogoča prosto gibanje skoraj 420 milijonom ljudem.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje