Menu Item
Evropska komisija je objavila širitvena poročila držav Zahodnega Balkana, v katerih ocenjuje njihov napredek k priključitvi Uniji. Katera država je najbližje vstopu? In kako kaže Ukrajini ter Moldaviji?
Bruselj v širitvenem poročilu pri zahodnobalkanskih državah poudarja pomen napredka na področju vladavine prava, pa tudi usklajenosti z zunanjo politiko EU.
O Črni gori ugotavlja, da je oktobra lani oblikovana črnogorska vlada močno pospešila priprave na pridružitev Uniji. Junija letos so tako pristopna pogajanja te države z unijo prešla v sklepno fazo, ki vključuje začasno zapiranje dodatnih pogajalskih poglavij. “Črnogorska vlada je nakazala, da želi pristopna pogajanja končati do konca leta 2026. Komisija je pripravljena podpreti ta ambiciozni cilj,” piše v poročilu.
Podgorica si mora tako še bolj prizadevati za razrešitev odprtih vprašanj. Na področju vladavine prava se mora še naprej osredotočati na svobodo izražanja in svobodo medijev, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pa tudi pospešiti reforme sodstva. Prav tako mora nadaljevati sprejemanje reform na področjih, ki jih obsegajo drugi sklopi pogajalskih poglavij.
Črnogorski premier Milojko Spajić je v odzivu dejal, da je danes zgodovinski dan za Črno goro in njeno evropsko prihodnost. “Imamo možnost, da Črna gora postane članica že leta 2028. Še naprej bomo dajali vse od sebe in nikomur ne bomo dovolili, da ogrozi evropsko pot Črne gore, ker to želi 80 odstotkov državljanov,” je še sporočil.
Albanija je prvi sklop, vezan na vladavino prava, odprla ta mesec, s čimer je šele začela vsebinska pogajanja. Če se bo pozitivni trend nadaljeval, je komisija pripravljena podpreti tudi začetek pogajanj o šestem sklopu poglavij, ki obsega zunanje odnose, do konca leta, piše v širitvenem svežnju. Bruselj je obenem pripravljen podpreti cilj albanskih oblasti, da bi pogajanja zaključili do konca leta 2027. “Zato morajo oblasti še pospešiti sprejemanje reform, vezanih na vstop v EU, predvsem na področju vladavine prava,” so zapisali na komisiji.
“Odločitev Evropske komisije, da letošnji širitveni sveženj poročil o napredku držav kandidatk predstavi v tednu, ko ni predvidenih parlamentarnih aktivnosti v Bruslju, smatram kot še zadnjo zgrešeno potezo aktualnega komisarja za širitev, Olivérja Várhelyija,” je na dan predstavitve letnega širitvenega paketa poudaril evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D).
Pomen implementacije reform na področjih vladavine prava, pravosodja in boja proti korupciji je Evropska komisija izpostavila tudi pri Severni Makedoniji, ki še čaka na začetek vsebinske faze pogajanj. Pred tem mora v svojo ustavo vpisati bolgarsko manjšino, kot se je zavezala, so spomnili v Bruslju.
“Čeprav so državljani utrujeni od procesa in smo še vedno neupravičeno v čakalnici EU, članstvo v uniji ostaja naš edini strateški cilj,” je poročilo komentiral premier Severne Makedonije Hristijan Mickoski in zagotovil, da država ne bo odstopila od reform.
Od Beograda pričakujejo pomiritev s Prištino
Od napredka na področjih vladavine prava in normalizacije odnosov s Kosovom pa bo medtem po navedbah komisije odvisen tempo približevanja Srbije, ki je odprla 22 od 35 pogajalskih poglavij. Dve od teh sta začasno zaprti. Od Beograda tako v Bruslju pričakujejo pospešitev implementacije reform na vseh področjih, predvsem področju vladavine prava, in uresničitev zavez iz dogovora o normalizaciji odnosov s Prištino.
Poleg tega mora Srbija prednostno izboljšati usklajenost svoje zunanje politike z evropsko, tudi na področju sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Oceno o neusklajenosti zunanje politike je pred uradno predstavitvijo poročila komentiral srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je po poročanju N1 Srbija dejal, da imajo v Bruslju prav. “Čestitam jim, ker so to opazili,” je pomenljivo komentiral.
Srbski premier Miloš Vučević je po predstavitvi poročila po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug ocenil, da to ugotavlja napredek na številnih področjih, posebno gospodarskem. Obenem je dodal, da jih čakajo pogovori o najobčutljivejših vprašanjih, to pa je usklajevanje z zunanjo in varnostno politiko EU. Dejal je, da se glede tega običajno poenostavlja analiza, pri čemer se izpostavlja samo, ali se je Srbija uskladila z nekaterimi izjavami in deklaracijami. “A pozablja se, da je Srbija na veliko konkretnih področjih pokazala, da je članstvo v EU naša strateška opredelitev in da ostaja naš cilj in glavna politika,” je poudaril.
K izvajanju sporazuma o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino je Komisija pozvala tudi kosovske oblasti. Poleg tega morajo povečati napore za okrepitev vladavine prava in javne uprave ter zaščito svobode izražanja. Kosovo je sicer edina zahodnobalkanska država brez statusa kandidatke.
Pogajanja z BiH “v pripravi”
BiH je ta status prejela decembra 2022, marca letos pa so voditelji držav članic prižgali zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj s to državo. Vendar pa pogajanja še niso stekla. Na komisiji so pojasnili, da pripravljajo podlago za pogajanja z BiH. To naj bi Svet EU potrdil, ko bo sprejela vse ukrepe, določene s strani komisije. Med temi so zakonodaja o sodiščih, visokem sodnem in tožilskem svetu ter nadzoru meja, kamor spada tudi uskladitev vizumskega režima BiH z EU. V BiH brez vizuma namreč lahko med drugim vstopijo tudi državljani Rusije, Turčije in Kitajske.
Vodja delegacije EU v BiH in posebni predstavnik EU za BiH Luigi Soreca, ki je danes izročil poročilo komisije predsedujoči svetu ministrov BiH Borjani Krišto, je izpostavil, da je BiH od marca, ko je dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj, dosegla majhen napredek, v izvajanju reform pa da je prišlo do zastoja.
Krišto je na družbenem omrežju X sporočila, da bodo po analizi poročila vse institucije BiH imele smernice za nadaljnje dejavnosti. Institucijam EU se je obenem zahvalila za njihovo predanost BiH. Predsednik entitete BiH Republike Srbske Milorad Dodik pa je na omrežju X že v torek zapisal, da usklajevanja z vizumskim režimom EU ne bo in da se ne bodo odrekli prijateljem.
Kaj pa Ukrajina in Moldavija?
Ukrajina in Moldavija sta za članstvo zaprosili kmalu po začetku ruske agresije na Ukrajino v začetku leta 2022, junija letos pa sta tudi uradno začeli pristopna pogajanja. Tedaj so začeli pregled skladnosti njune nacionalne zakonodaje z evropsko, ki po navedbah Bruslja “napreduje brez težav”.
Za obe državi je danes komisija zapisala, da upa na začetek vsebinske faze pogajanj “čim prej v letu 2025”, če bosta izpolnili vse pogoje. Vsebinski pogovori se začnejo z odprtjem prvega sklopa pogajalskih poglavij, vezanega na vladavino prava. Odločitev o tem bodo sicer morale sprejeti države članice EU.
Od Kijeva med drugim pričakujejo napredek na področjih neodvisnosti sodstva ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Poleg tega mora še izboljšati zaščito manjšin. Kišinjov pa mora nadaljevati sprejemanje ukrepov za zmanjšanje vpliva oligarhov, vključno z okrepitvijo svobode javnih medijev in večjo preglednostjo lastništva medijev.
Današnji sveženj širitvenih poročil, ki vključuje še Gruzijo in Turčijo, je zadnji v iztekajočem se mandatu Evropske komisije. Nad pripravo naslednjega bo v primeru potrditve v Evropskem parlamentu bdela nekdanja slovenska diplomatka Marta Kos, ki jo je predsednica komisije Ursula von der Leyen predlagala za bodočo evropsko komisarko za širitev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje