Opozorilo iz Nizozemske: Ne uživajte jajc iz lastne reje

Nizozemski inštitut za javno zdravje (RIVM) je prebivalce opozoril, naj ne uživajo jajc iz lastne reje. Na več kot polovici od 60 izbranih lokacij po državi so namreč v jajcih domačih kokoši odkrili visoke ravni škodljivih kemikalij PFAS.

Koncentracije so bile tako velike, da že manj kot eno jajce na teden presega varen vnos teh snovi, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Na ZPS ob tem menijo, da takšno opozorilo sproža vprašanja tudi pri nas, čeprav gre za raziskavo iz tujine. "Obremenjenost okolja s PFAS se med državami razlikuje, zato rezultatov iz Nizozemske ne moremo neposredno prenesti na slovenske razmere. Vseeno pa nas opozarjajo, da previdnost ni odveč, saj je lahko tudi naša hrana izpostavljena onesnaževalom, če je pridelana ali predelana v okolju, kjer so prisotne kemikalije PFAS," so zapisali na ZPS.

Kaj so kemikalije PFAS?

Kemikalije PFAS so skupina umetno ustvarjenih kemikalij, ki so zaradi izjemno močnih vezi med ogljikom in fluorom skoraj nerazgradljive, zato jih imenujejo tudi večne kemikalije. Ker se v okolju zelo počasi razgrajujejo, se sčasoma kopičijo v vodi, zraku, hrani in tudi v človeškem telesu.
Prehajajo med različnimi ekosistemi, kopičijo se tudi v naših telesih, saj so jih že odkrili v krvi in materinem mleku, navajajo v ZPS in dodajajo, da vse več raziskav potrjuje, da ima lahko njihovo kopičenje resne zdravstvene posledice. Pogosto jih najdemo v vsakdanjih izdelkih, kot so neoprijemljive kuhinjske posode, vodoodporna oblačila in tekstil, embalaža za hitro prehrano ter nekateri kozmetični izdelki.

V telo vstopajo predvsem s hrano in pitno vodo, pa tudi z vdihavanjem prahu ter ob stiku s predmeti, ki jih vsebujejo. Ko se enkrat znajdejo v telesu, jih je zelo težko odstraniti. Ni povsem jasno, kako so kemikalije PFAS na Nizozemskem zašle v jajca, a verjetno prek hrane, vode ali zemlje, s katerimi so bile kokoši v stiku, še pišejo na ZPS.

Raziskave kažejo, da so nekatere večne kemikalije povezane z oslabljenim imunskim odzivom, boleznimi jeter in ledvic, lahko vplivajo na razvoj ploda, domnevno motijo hormonsko ravnovesje in povečujejo tveganje za razvoj raka. Za določene spojine ni znane varne mejne vrednosti, kar pomeni, da že majhne količine lahko predstavljajo tveganje.

Številna vprašanja o vplivu kemikalij PFAS na zdravje ob tem še vedno ostajajo odprta, zato so nujne dodatne raziskave, ki bi omogočile boljše razumevanje vplivov na zdravje ljudi ter pripomogle k določitvi varnih mejnih vrednosti, ob tem še navajajo na ZPS.

Kaj lahko storimo sami?

Čeprav se večnim kemikalijam danes skorajda ni mogoče popolnoma izogniti, lahko z nekaj preprostimi ukrepi bistveno zmanjšamo tveganje za njihov vnos, pišejo na ZPS. Če imate kokoši v okolju, kjer obstaja možnost onesnaženosti tal – na primer v bližini industrijskih ali nekdanjih vojaških območij –, se iz previdnosti odsvetuje uživanje jajc iz lastne reje brez predhodnih meritev.
Na ZPS svetujejo tudi uživanje raznolike hrane, saj to zmanjša verjetnost, da bi bili izpostavljeni večjim količinam PFAS iz enega samega vira. Ker se PFAS vežejo na hišni prah, svetujejo tudi redno čiščenje notranjih prostorov. Kot preprost, a učinkovit način zmanjšanja vnosa škodljivih snovi navajajo tudi umivanje rok pred jedjo.

"Izogibajte se uporabi impregnacijskih sprejev in bodite previdni pri uporabi posode z neoprijemljivimi premazi. Ne pregrevajte je in je ne uporabljajte, če je premaz poškodovan," še svetujejo na ZPS in dodajajo, da je priporočljivo izbrati tudi izdelke, za katere proizvajalci zagotavljajo, da ne vsebujejo PFAS. "Pri tekstilu, kuhinjskih pripomočkih in embalaži bodite pozorni na certifikate, kot so Ecolabel, OEKO-TEX ali GOTS. Ti pogosto vključujejo merila, ki omejujejo ali prepovedujejo uporabo PFAS," še navajajo.