Skrivni tunel pod Kolosejem, ki so ga uporabljali cesarji, prvič na ogled javnosti

Eden najbolj znanih primerov rimske arhitekture in priljubljena turistična destinacija v italijanski prestolnici pod seboj skriva veliko skrivnost. Gre za 55 metrov dolg tunel, poznan tudi kot Komodov prehod, ki je bil zgrajen z namenom, da so se rimski cesarji in drugi pomembni gostje lahko nemoteno prebili do svojih sedežev v cesarski loži, ne da bi se pri tem morali srečevati z navadnimi smrtniki.

Tunel nosi ime po cesarju Komodu, neusmiljenemu vladarju, ki je Rimu vladal med letoma 177 in 192 našega štetja, piše CNN.

Komod je bil osovraženi vladar, ki je v predoru nekoč skoraj izgubil življenje, znan pa je bil predvsem po svoji neizmerni krutosti. V areni se je občasno boril kot gladiator, oblečen v Herkula, in pobijal izmučene borce ter celo živali. Nekoč naj bi pred navdušeno množico obglavil noja, poroča Arheološki park Koloseja, ko se je dolgočasil, pa naj bi z lokom celo streljal puščice tudi med nič hudega sluteče občinstvo.

Skriti hodnik so francoski arheologi pod vodstvom arhitekta Carla Lucangelija prvič odkrili med letoma 1810 in 1814, nato so ga ponovno odprli leta 1874 in znova preučevali v 90. letih prejšnjega stoletja. Med obnovo celotnega kompleksa v letih 2020–2021 pa so arheologi tunel natančno kartirali in začeli novo fazo konservatorskih del.

Kako je bilo biti cesar?

Med zadnjo obnovo tunela so odstranili stoletja star prah in umazanijo, z uporabo laserske tehnologije utrdili krhek omet ter razkrili marmorne stene, okrašene s podobami pokrajin in mitoloških prizorov – med drugim z zgodbo o Dionizu, bogu vina in veselja. Blizu vhoda pa so vklesani prizori lova na divje prašiče, bojev z medvedi in akrobatov, ki spominjajo na spektakle, ki so nekoč polnili areno.

"Ko bo prehod odprt za javnost, bodo obiskovalci lahko začutili, kako je bilo biti cesar," je povedala arheologinja Barbara Nazzaro, ki je vodila obnovitvena dela.

Massimo Osanna, generalni direktor italijanskih muzejev, je ponovno odprtje označil kot "pomemben mejnik", ki združuje raziskovanje in ohranjanje kulturne dediščine. Novi elementi, kot so karta in video rekonstrukcije, naj bi kraj naredili "zares dostopen in vključujoč za vse obiskovalce."

Obnova vključuje tudi razsvetljavo, ki posnema naravno svetlobo nekoč odprtih svetlobnikov, ter steklene panele, skozi katere lahko obiskovalci opazujejo delo arheologov. Novo izkopavanje, predvideno za prihodnje leto, bo poskušalo slediti poteku tunela – morda celo do nekdanjih gladiatorskih barak.

Projekt sta financirala Arheološki park Koloseja in italijanski Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost (PNRR).