
Zaradi nepredvidljivosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa je mogoče v Nemčiji slišati razprave tudi o tem, da bi ta evropska velesila lahko finančno sodelovala pri vzpostavitvi jedrskega ščita na stari celini.
Oglaševanje
Dolgoletni poslanec vladajoče CDU, sicer strokovnjak za področje zunanje politike, Roderich Kiesewetter, je z nedavnimi izjavami za Süddeutsche Zeitung razburil del nemške javnosti. Dejal je namreč, da bi morala Nemčija – predvsem zaradi nepredvidljivih odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa – razmisliti o možnosti, da bi finančno podprla razvoj evropskega jedrskega ščita.
Po njegovih navedbah bi se Nemčija lahko pridružila prizadevanjem Finske, Švedske in Poljske, ki se zavzemajo za vzpostavitev takšnega obrambnega sistema. V omenjenih državah namreč zaradi grožnje, ki jo predstavlja Rusija, že dlje časa razmišljajo o lastni jedrski zaščiti.
Kiesewetter je ob tem poudaril, da Nemčija s tem ne bi kršila t. i. pogodbe 2+4 o ponovni združitvi Nemčije iz leta 1990. S pogodbo se je Nemčija med drugim zavezala, da ne bo razvijala, proizvajala ali imela lastnega jedrskega, biološkega ali kemijskega orožja.

Nemčija bi se po navedbah poslanca temu projektu lahko pridružila le finančno, ne bi pa prevzela vodilne vloge, razvoj takšnega obrambnega sistema pa bi po mnenju strokovnjakov lahko trajal približno pet do deset let.
"Lahko finančno pomagamo, lahko takšno orožje tudi nameščamo, ne smemo pa ga sami izdelovati niti ga sami uporabljati. Se pa te razprave lotevamo zelo previdno. A moramo jo odpreti in se ukvarjati s tem," je za omenjeni časnik dejal poslanec.
Kiesewetter pri tem opozarja, da se Nemčija danes morda preveč zanaša na Francijo kot edino jedrsko silo v Evropski uniji. Če bi v Franciji na naslednjih volitvah oblast prevzela skrajno desna politična opcija, bi se lahko po njegovem mnenju spremenila tudi politična volja za zagotavljanje takšne varnostne garancije drugim evropskim državam.
Njegove izjave pa so sprožile burne odzive med nemškimi politiki, med drugim tudi v koalicijski partnerici SPD. Poslanec Rolf Mützenich se z navedbami, da bi Nemčija lahko sodelovala pri takšni pobudi, ne strinja.
Poudaril je, da tudi posredna udeležba – bodisi finančna bodisi pri skladiščenju jedrskega orožja – ni združljiva z določbami pogodbe 2+4. Po njegovem mnenju Nemčija kljub vsem izzivom, ki jih s svojim ravnanjem prinašajo ZDA, ne sme podpirati razvoja, da bi več držav imelo lastno jedrsko orožje.
Mützenich je pozval, da je treba bolj okrepiti nadzor nad oboroževanjem ter več napora vlagati v dialog in diplomacijo, tudi v času, ko se številni mednarodni nadzorni mehanizmi soočajo z vse večjimi političnimi pritiski in tudi razkrojem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje