Menu Item
Nedelje v Federaciji BiH so za trgovine po novem nedelovne. Inšpektorji so napovedali, da bodo na terenu preverjali spoštovanje zakona, trgovski center v Mostarju pa se za to ni zmenil in je odprl svoja vrata. Nič manjši ni bil niti obisk domačinov, kar je razočaralo zaposlene, ki so pričakovali solidarnost someščanov.
V Federaciji BiH so uzakonili zaprtje trgovin ob nedeljah. Po več mesecih razprav so to izglasovali konec oktobra.
Zakon o notranji trgovini določa, da so trgovine zaprte, frizerski saloni, cvetličarne, pekarne, bencinske črpalke in kinematografi pa lahko normalno obratujejo, piše Klix.ba.
Inšpekcija je več dni pred prvo nedeljo, na katero je zakon začel veljati, opozarjala, da bodo inšpektorji na terenu preverjali spoštovanje novih določil.
Zaposleni nakupovalnega središča iz Mostarja so v nedeljo kljub novemu zakonu delali. Po poročanju bosanskih medijev je vodstvo nakupovalnega centra Plaza trgovcem poslalo prošnjo, naj odprejo trgovine, ter dodalo, da bodo stroške v primeru morebitnih kazni poravnali oni.
Nakupovalno središče se je pri odločitvi, da bodo odprti tudi v nedeljo, sklicevalo na predhodno odločitev mestnega sveta, ki jim je dovolil obratovanje. Medtem je federalna inšpekcija pozvala poslovne subjekte, naj svoje poslovanje uskladijo z zakonom, da ne bodo deležni sankcij.
Inšpektorji so v nedeljo obiskali trgovski center Plaza in sporočili, da bo več informacij o nadzoru znanih v prihodnjih dneh.
Nekateri zaposleni iz mostarskega nakupovalnega središča so bili razočarani, ker je v trgovine prišlo toliko meščanov, čeprav so vedeli, da je nedelja zanje po novem dela prost dan. Negativno jih je presenetila “solidarnost” in “podpora” njihovih someščanov, ki so trgovine obiskali v tako velikem številu, so povedali za Klix.ba.
Nedelja ostaja delovni dan za trgovine v Republiki Srbski, drugi entiteti Bosne in Hercegovine.
“To je populističen ukrep, ki ima lahko številne negativne učinke”
Odločitev o nedelovnih nedeljah v Federaciji BiH je za N1 Sarajevo komentiral ekonomist Igor Gavran. “V vsakem primeru gre za zgrešeno odločitev. Stiska delavcev v trgovini res obstaja, a to bi morali obravnavati povsem drugače. To je populističen ukrep – sliši se lepo, pozitivnih učinkov pa skorajda ni,” je poudaril.
Ob tem je opozoril na številne negativne učinke za gospodarstvo Federacije BiH. “Možno bo prelivanje prometa na sosednjo entiteto,” je opozoril ekonomist.
Gavran, ki se je javljal iz Londona, je poudaril, da je tam ob nedeljah vse odprto in da so delavci za svoje delo primerno plačani. “Mislim, da bi, če bi komu padlo na pamet, da v Londonu nedeljo razglasi za dela prost dan, ga napotili na psihiatrijo,” je še dejal.
Slovenske trgovine ob nedeljah zaprte že štiri leta
Septembra so minila štiri leta, odkar je državni zbor sprejel novelo zakona, ki je trgovinam prepovedala obratovanje ob nedeljah in praznikih. Izjeme so prodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah.
Temu predlogu so najbolj odločno nasprotovali predstavniki Trgovske zbornice Slovenije, ki so vlado svarili, da bo imelo nedeljsko zaprtje trgovin hude posledice za panogo. Opozarjali so, da bi lahko službo izgubilo več kot 10.000 zaposlenih, trgovci pa, da bodo ob desetino prihodkov. A danes v panogi dela več ljudi kot leta 2020, poslovanje trgovskih družb pa se je v teh štirih letih precej izboljšalo.
Že septembra 2003 smo v Sloveniji za to vprašanje imeli referendum. Prepoved nedeljskega obratovanja trgovin je takrat podprlo nekaj več kot 57 odstotkov volilcev, ki so prišli na volišča, do dejanske uzakonitve ljudske volje pa je torej minilo kar 17 let.
Pri naših sosedih Hrvatih je zakon, ki določa zaprtje trgovin ob nedeljah, v veljavo stopil 1. julija lani. V nasprotju s Slovenijo pa lahko hrvaški trgovci izberejo 16 nedelj v letu, ko ostajajo odprti.
Ob praznikih in vseh nedeljah v letu so lahko na Hrvaškem odprte prodajalne v sklopu železniških in avtobusnih postaj, letališč, morskih pristanišč, trajektov in letal, kot tudi tiste na bencinskih črpalkah, v bolnišnicah, hotelih, kulturnih in verskih ustanovah, navtičnih marinah, kampih ter kmečkem turizmu in zavarovanih območjih narave.
Med izjemami so tudi tržnice, a na njih svoje izdelke lahko prodajajo le obrtniki in kmeti, medtem ko so trgovine v sklopu tržnic lahko odprte le 16 nedelj v letu.
Februarja je ustavno sodišče zavrnilo predlog za oceno ustavnosti sprememb zakona o trgovini, ki so ga vložili hrvaško združenje delodajalcev ter mali trgovci in obrtniki, je poročala STA.
POSEBNI VIDEO: Vse naše “zlepljene” prihodnosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje