Ste se kdaj čudili naslovom, vsebini ali rezultatom katere od študij, ki jih je pri kakšnem od raziskovalnih inštitutov naročil pomemben državni organ? Prav to se te dni dogaja v Avstriji. Avstrijski davkoplačevalci so namreč za študijo o tem, na katere živali jih spominjajo njihovi politiki, plačali več kot 155 tisoč evrov. In s katerimi živalmi so jih povezali?
Avstrijsko ministrstvo za finance je leta 2016, ko je bil zdaj že dvakrat padli kancler Sebastian Kurz še nova vzhajajoča zvezda avstrijske politike in njen najmlajši zunanji minister v zgodovini, pri raziskovalki Sabine Beinschab naročilo študijo z naslovom “Ekonomska in proračunska politika” in zanjo sprva predvidelo 35 tisoč evrov proračunskega denarja.
A je finančno ministrstvo, ki je po koalicijskem sporazumu pripadalo ljudski stranki, vsebino študije večkrat razširilo. Natančneje, raziskava je skupno dobila devet “podaljškov” in na koncu stala dobrih 155 tisoč evrov. Pri tem so bili vprašljivi zlasti njeni cilji.
Anketiranci so morali med drugim odgovoriti na dve precej nenavadni vprašanji: katero žival bi povezali s ključnimi državnimi politiki in katero od (živalskih) lastnosti oziroma pridevnikov bi jim dodali. Ter drugič, s katero avtomobilsko znamko oziroma njenim modelom bi povezali avstrijske parlamentarne stranke.
In rezultati?
Kurz kot prebrisani pav, vladajoča stranka kot Volkswagnov hrošč
Kot izhaja iz zadnjega dela študije, so anketiranci Sebastiana Kurza največkrat označili kot pametnega in okretnega delfina, marljivo veverico oziroma prebrisanega pava.
Nekdanjega finančnega ministra Hans-Jörga Schellinga so dojemali kot mogočnega medveda ali budno sovo.
Nekoliko bolj negativno oznako pa sta si med drugim prislužila zdajšnji gradiščanski glavar Hans Peter Doskozil (divji prašič) in nekdanji kancler Christian Kern (nečimrni pav oziroma zahrbtna lisica).
PROFIMEDIA.
Ko so Avstrijci odgovarjali na vprašanje, na katero žival vas spominjajo politiki, so Christiana Kerna, ki je bil avstrijski kancler med letoma 2016 in 2017, najpogosteje opisali kot nečimrnega pava in kot zahrbtno lisico.
Kaj pa stranke? Da spominja na Volkswagnovega hrošča, ker da ni tako okretna in v zadnjih letih stoji bolj na mestu, so anketiranci označili vladajočo ljudsko stranko.
Z isto znamko, a drugim tipom vozila, legendarnim avanturističnim minibusom, so Avstrijci opisali socialdemokrate, ker da z njim(i) vedno prideš na cilj.
Svobodnjaško FPÖ so povezali z mini cooprom (izstopa in je dinamičen) oziroma škodo ali dacio (poceni, a brez večje “teže”).
Liberalni stranki Neos pa naj bi ustrezal rožnati puch (glasen, a se z njim ne pride daleč), medtem ko so si Zeleni največkrat prislužili oznako električne tesle, ki je okolju prijazna, a z omejenim dometom.
Brez javnega naročila
A to ni bila edina študija, ki jo je pri Beinschab naročilo ministrstvo. Skupaj je bilo med septembrom 2016 in novembrom 2020, torej vse do takrat, ko je Kurz že oziroma še zasedal mesto kanclerja, opravljenih štirinajst študij, za katere je finančno ministrstvo odštelo 587.000 evrov.
Največ je davkoplačevalce stala že omenjena študija Ekonomske in proračunske politike z “naravoslovnim dodatkom” o politikih in njihovih pripadajočih živalskih vrstah, ki je trajala dve leti.
Leto kasneje ji je sledila študija o “Boju proti goljufijam” za 62 tisoč evrov, nato v letu 2018 tri študije, vsaka vredna 18 tisoč evrov (o reformi davčnih olajšav, digitalnem davku in igrah na srečo), ter dodatna analiza uporabniške izkušnje spletne strani ministrstva v vrednosti 50 tisoč evrov.
PROFIMEDIA
Leta 2019 so sledile štiri nove študije, na primer o finančnem upravljanju za 42 tisočakov, leta 2020 pa še tri na temo protikoronskih ukrepov, ki so jih ovrednotili med 30 in 60 tisoč evri.
Interna revizija ministrstva, ki je bila zaključena konec lanskega leta, je razkrila, da za nobeno od študij ni bilo javnega naročila, v večini primerov pa študijam manjkajo rezultati in ustrezna dokumentacija.
Zakaj tako nenavadne študije?
Pomanjkljiva oziroma neustrezna naj bi bila tudi metodologija raziskovanja, še zlasti v primeru študije povezljivosti politike z živalskimi vrstami. Ključno pa je seveda vprašanje, zakaj je finančno ministrstvo takšno študijo pravzaprav potrebovalo, a za zdaj pravega odgovora nanj nima (še) nihče.
PROFIMEDIA
Sophie Karmasin, nekdanja ministrica za družinske zadeve, in nekdanji kancler Sebastian Kurz. Tudi Sophie Karmasin je po dosedanjih ugotovitvah preiskovalcev tesno povezana z osrednjo osebo v tej aferi, raziskovalko javnega mnenja Sabine Beinschab, ki je na račun avstrijskih davkoplačevalcev izvajala študije, za katere trenutno še nihče ne ve, čemu so bile namenjene. Sumi pa se, da je šlo lahko celo za pranje denarja.
Poznavalci o motivih še ugibajo. So bile študije zares potrebne, so zares služile namenu in ali je morda v ozadju celo pranje denarja za strankarske namene? Več bo pokazala konč(a)na preiskava tožilskega urada za gospodarske zadeve in korupcijo.
Nezanemarljiva pa ostajajo naslednja dejstva: osrednja figura v aferi, raziskovalka javnega mnenja Sabine Beinschab, je pred leti med drugim delala za Sophie Karmasin.
Ta, sicer članica ljudske stranke, je bila v času, ko se je naročilo že omenjeno sporno raziskavo, ministrica za družinske zadeve. Avstrijski tožilci menijo, da njena vpletenost v afero ni zanemarljiva.
A to naj ne bi bil edini ključni stik z ljudsko stranko. Sabine Beinschab je bila hkrati, tako tožilci, tudi v tesnih stikih s Thomasom Schmidom, takratnim generalnim sekretarjem ministrstva za finance, sicer eni od ključnih osebnosti veliko večje afere političnega kadrovanja ljudske stranke in ljudi iz ožjega kroga Sebastiana Kurza, ki je pretresla avstrijsko javnost sredi lanskega leta.
Prav Schmid in Beinschab naj bi se med drugim dogovarjala, da raziskave, ki jih bo opravila za ministrstvo, dopuščajo možnost “širitve” in dodatnih stroškov.
Opozicija: vrnite denar do zadnjega centa
Raziskave, ki so, z izjemo dveh, javnosti od prejšnjega tedna zdaj, po več mesecih pozivov avstrijskih medijev in novinarjev, naj jih razkrijejo, dostopne tudi na spletnih straneh ministrstva za finance, so povzročila razburjenje tudi v opozicijskih vrstah.
Generalna sekretarja socialnodemokratske in liberalne stranke, Christian Deutsch in Douglas Hoyos, sta pretekli teden v televizijskem soočenju jasno zahtevala, naj ljudska stranka vrne davkoplačevalski denar.
PROFIMEDIA
Avstrijski kancler in vodja vladajoče ljudske stranke se je zaradi razkritij znašel po močnim pritiskom opozicije, ki od njega zahteva opravičilo avstrijski javnosti in povrnitev zapravljenega davkoplačevalskega denarja.
“Gre za dokaz sistematične zlorabe pooblastil znotraj ministrstev, ki jih je ali jih še vedno vodi ljudska stranka.
Če bi imel njen predsednik in kancler Karl Nehammer vsaj malo sposobnosti, bi se v imenu stranke opravičil in do zadnjega centa vrnil zneske, ki so šli za študijo,” je bil neposreden Deutsch.
Nekdanji kancler Kurz, ki je po odstopu s položaja in izstopu iz politike medtem že polno zaposlen z razvojem globalnih strategij pri ameriškem investicijskem podjetju Thiel Capital, pa s študijami ne želi imeti nobenega opravka.
Pravi, da je za njihovo vsebino izvedel iz medijev in da v njih ne vidi nobene dodane vrednosti.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje