Slovenija in še pet držav ostro proti Izraelu

"Zunanji ministri Islandije, Irske, Luksemburga, Norveške, Slovenije in Španije smo zelo zaskrbljeni nad izraelskimi načrti za razširitev vojaških operacij in vzpostavitev daljše izraelske prisotnosti v Gazi," piše v izjavi, ki jo je danes objavilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Ministri, med njimi Tanja Fajon, menijo, da bi to pomenilo prekoračitev še ene meje, novo nevarno zaostrovanje in ogrožanje možnosti za uresničitev rešitve dveh držav, ki da jo neomajno podpirajo.

Obenem bi dodatno poslabšalo že tako katastrofalne razmere v enklavi, kjer Izrael že več kot dva meseca blokira dostave vsakršne pomoči, in ogrozilo življenja talcev, ki jih gibanje Hamas še vedno zadržuje v ujetništvu.

"Odločno zavračamo kakršnekoli demografske ali ozemeljske spremembe v Gazi, vključno s kakršnimkoli načrtom, ki bi prisilil ali omogočil trajno preselitev njenega prebivalstva, kar bi bilo v nasprotju z mednarodnim pravom," so zapisali ter poudarili, da je Gaza sestavni del Palestine in da pripada Palestincem.

Izrael so pozvali, naj nemudoma odpravi blokado dobave pomoči in naj spoštuje humanitarna načela. "Bolj kot kdaj koli prej je nujna ponovna vzpostavitev premirja in brezpogojna izpustitev vseh talcev," so še zapisali.

K prekinitvi blokade pozvala tudi Evropska unija

EU ponovno poziva Izrael, naj nemudoma odpravi blokado Gaze. "Že več kot dva meseca v Gazo ne prihaja nobena humanitarna pomoč. To je najdaljša takšna zapora, s katero se je Gaza kadar koli soočila, in je zelo zaskrbljujoča," so v skupni izjavi zapisale visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib in komisarka Dubravka Šuica, pristojna za Sredozemlje in širšo južno soseščino EU.

Izraelu so sporočile, da mora kot okupacijska sila v skladu z mednarodnim pravom zagotoviti, da humanitarna pomoč doseže prebivalstvo, ki jo potrebuje.

"Na meji čaka na tone pomoči, ki za 2,2 milijona ljudi pomeni za tri mesece zalog. Ko bo blokada odpravljena, se bodo prehranske razmere hitro izboljšale", so dodale.

Komisarke so ob tem izrazile zaskrbljenost nad izraelskimi načrti glede novega sistema razdeljevanja humanitarne pomoči v Gazi, ki predvideva, da bi razdeljevanje humanitarne pomoči namesto človekoljubnih agencij ZN prevzeli zasebni podizvajalci pod nadzorom izraelske vojske. Načrt so v torek odločno zavrnili tudi Združeni narodi.

"Naše sporočilo je jasno: humanitarna pomoč ne sme biti nikoli politizirana ali uporabljena kot orožje," še navaja izjava. Izrael ob tem poziva k popolnemu spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, temeljnih načel humanitarnega delovanja ter dialogu z Združenimi narodi in njihovimi agencijami.

Skupina neodvisnih strokovnjakov v okviru Sveta ZN za človekove pravice, ki ne govori v imenu Združenih narodov, je ob tem danes sporočila, da izraelski ukrepi v Gazi "sledijo zaskrbljujočim, dokumentiranim vzorcem genocidnega ravnanja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Države po vsem svetu so pozvali k ukrepanju za zaustavitev izraelskega nasilja in preprečitev "popolnega uničenja palestinskega prebivalstva" na ozemlju Gaze.

Izrael v začetku tedna potrdil načrte za širitev ofenzive

Izraelski varnostni kabinet, sestavljen iz ožjega kroga ministrov skrajno desne vlade premierja Benjamina Netanjahuja, je v začetku tedna potrdil načrte za širitev ofenzive v Gazi. Že prej je vojska v ta namen začela razpošiljati pozive za vpoklic več tisoč rezervistom.

Načrti naj bi vključevali tudi zasedbo enklave in premestitev njenih prebivalcev. Kabinet je obenem odobril načrt za obnovo dobave pomoči, v okviru katerega naj bi prenovili sistem njene distribucije, da ta ne bi končala v rokah Hamasa. Združeni narodi so načrte zavrnili in Izrael obtožili, da humanitarno pomoč uporablja kot orožje v vojni.