Slovenija med več kot 80 državami, ki na COP30 pozivajo k prehodu od fosilnih goriv

Medtem ko podnebni pogajalci v brazilskem Belemu čakajo na nove osnutke zaključnih dokumentov tokratne podnebne konference ZN (COP30), se krepijo pritiski posameznih držav in tudi civilne družbe glede sprejetja novega globalnega načrta za prehod od fosilnih goriv.

Število držav, ki podpirajo idejo, da bi v zaključne dokumente letošnje podnebne konference umestili nujno potrebnem načrt za postopno opuščanje fosilnih goriv, se je na več kot 80 povečalo v zadnjih dneh.

Ta podpora je bila vidna tudi na torkovi novinarski konferenci, na kateri so sodelovali ministri iz različnih držav, med drugim iz Kolumbije, Španije, Kenije, Nemčije, Španije, Švedske in Kolumbije. Na dogodku je sodeloval tudi slovenski minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, saj je tudi Slovenija med državami, ki so se v Belemu pridružile omenjenem pozivu.

"Zelo jasno povemo, da mora biti to vprašanje v središču pogovorov," je dejal britanski državni sekretar za energetsko varnost Ed Miliband. Kolumbijska ministrica za okolje Irene Vélez Torres pa je opozorila, da so bile razprave o fosilnih gorivih na številnih konferencah pogodbenic "utišane". "Čas za napredek je zdaj," je pristavila.

Dikcija še vedno "premehka"

Možnost potrditve načrta za prehod od fosilnih goriv je brazilsko predsedstvo sicer že umestilo tudi v prvi osnutek zaključnih odločitev, imenovan Mutirao, a je po oceni številnih držav ta dikcija še vedno "premehka".

"Najboljše možnosti za dosego dogovora na tej konferenci pogodbenic so v dokumentu Mutirao. Trenutna referenca v besedilu je šibka in je predstavljena kot možnost - treba jo je okrepiti in sprejeti," je dejala podnebna odposlanka z Marshallovih otokov Tina Stege.

Švedska namestnica ministra za podnebje in glavna pogajalka Helena Dyrssen pa je v izjavi medijem povedala, da bi lahko bila končna oblika načrta zelo podrobna, vključno z navedenimi roki, vendar pa je v luči močnega odpora držav proizvajalk nafte izrazila potrebo po dosegu soglasja. "Če bo sprejeta odločitev o pripravi načrta, je to že samo po sebi velik korak naprej," je dejala.

Države so se namreč pred dvema letoma na podnebni konferenci v Dubaju zavezale k odmiku od uporabe fosilnih goriv, pri čemer pa niso določile konkretne časovnice.

Poziv več kot 80 držav podpirajo tudi predstavniki nevladnih organizacij in civilne družbe, ki si prav tako želijo okrepitev dikcije, ki je navedena v prvem osnutku zaključnih dokumentov.

Jasper Inventor iz organizacije Greenpeace je dejal, da bi lahko ta pobuda postala "odločilna točka vrha". Predstavnica Svetovnega sklada za naravo (WWF) Fernanda Carvalho pa je poudarila, da ob prihodu na letošnjo podnebno konferenco ni pomislila, da bi to sploh lahko bilo mogoče. Je pa opozorila, da mora biti dikcija v zaključnem besedilu bolj določna, da se izognemo usodi podobnih predlogov v preteklosti, ki so sčasoma zbledeli.

Da si želi, da bi bil med rezultati COP30 tudi nov globalni načrt za prehod od fosilnih goriv, je že na začetku konference dal jasno vedeti tudi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Da bi pritisnil na pogajalce, se je danes tudi vrnil na prizorišče konference. V Belemu je tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Brazilsko predsedstvo sicer vztraja pri načrtu, da se letošnja podnebna pogajanja zaključijo v skladu z načrtovano časovnico. Predsedujoči konferenci Andre Correa do Lago je pogajalce pozval, naj delajo neprekinjeno, da bi premostili razlike med bogatimi državami, državami v razvoju in dobaviteljicami nafte.

Med osrednjimi spornimi točkami v pogajanjih so poleg načrta za prehod od fosilnih goriv še naprej tudi področje podnebnih financ oziroma možnost o dodatnem povečanju finančne pomoči bogatih držav za podnebne ukrepe v državah v razvoju ter enostranski ukrepi na področju trgovine.