Menu Item
Maša Ocvirk je koordinatorica programa Globalna Evropa v ameriškem think tanku Wilson Center v Washingtonu. V petek, tri dni po ameriških volitvah, na katerih je prepričljivo slavil Donald Trump, smo se z njo pogovarjali o tem, kakšno je vzdušje v ameriški prestolnici po 5. novembru, kako bo drugi Trumpov mandat zaznamoval ameriško družbo, politiko in sodstvo ter kako bi lahko vplival na odnose med ZDA in EU.
Kako komentirate izid ameriških volitev? Ali vas je presenetil?
Vse do zadnjega trenutka je bilo praktično nemogoče napovedati, kdo bo zmagovalec volitev. Večina anket je napovedovala skoraj enake možnosti za zmago Trumpa ali Harrisove. Sam izid me tako ni zelo presenetil, me je pa presenetil Trumpov uspeh v praktično vseh t.i. nihajočih državah.
Kampanja Kamale Harris je vložila ogromno denarja in truda za mobilizacijo volilcev v teh državah. Prostovoljci njene kampanje so v zadnjem vikendu samo v Pennsylvaniji potrkali na več kot 2000 vrat na minuto, ampak očitno tudi takšna mobilizacija ni bila dovolj, da bi prepričali volilce.
V zadnjih tednih ni bilo govora o ničemer drugem
Že v času predvolilne tekme je bilo torej jasno, da bo izid tesen, a je vendarle marsikoga presenetilo tudi to, da je Trump prejel ne le večino elektorskih glasov, ampak tudi večino glasov volilcev v večini zveznih držav. Čemu bi to lahko pripisali? Kako ste sami doživljali predvolilno kampanjo?
Razlogov, da je zmagal Trump, je zagotovo več. Več kot očitno so njegova sporočila o slabem stanju gospodarstva in ameriške družbe nasploh padla na zelo plodna tla. Hkrati mislim, da je Kamala Harris imela izjemno malo časa za svojo kampanjo v primerjavi z drugimi kandidati in tudi kot podpredsednica ni bila pogosto v soju luči.
Če se ne motim, je Google trends na dan volitev celo objavil, da je na spletu najbolj pogosto vprašanje, ali je predsednik Joe Biden odstopil kot kandidat (iz predsedniške tekme je namreč izstopil že julija, op. a.). Prav tako je imela Harris nezavidljivo nalogo distancirati se od predsednika Bidna in njegovih politik ter hkrati poudarjati uspehe njegove administracije.
Predvolilne kampanje dosežejo tukaj popolnoma drugačne razsežnosti, od megalomanskih zborovanj do nenehnih oglasov. Ljudje se tukaj tudi veliko bolj angažirajo na prostovoljni ravni v podporo enemu ali drugemu kandidatu.
V samem Washingtonu sicer predvolilna kampanja ni bila tako intenzivna, saj je bila večina pozornosti zaradi sistema podeljevanja elektorskih glasov usmerjena v nihajoče države. V zadnjih tednih je sicer na splošno bilo občutiti napeto ozračje in praktično ni bilo govora o ničemer drugem kot o volitvah.
Ne glede na to, ali so ljudje zadovoljni z rezultatom ali ne, pa mislim, da je večina zadovoljnih, da je volitev konec in da bo sledil miren prevzem oblasti. Še posebej to velja za Washington, kjer je spomin na napad na ameriški kongres 6. januarja 2021 še vedno svež.
Skrbi v Washingtonu
Kakšno je po volitvah vzdušje med ljudmi? Kako so vaši ameriški prijatelji in kolegi doživeli volitve in volilni rezultat?
Vzdušje je izjemno polarizirano. Malo več kot polovica Američanov je volila Donalda Trumpa. Za te volilce je to velik uspeh. Med podporniki Kamale Harris pa seveda vlada izjemno razočaranje in številna vprašanja, kako in zakaj ta začetni entuziazem glede njene kampanje ni zdržal do volitev.
V Washingtonu, kjer je večina volilcev podprla Kamalo Harris, se da občutiti razočaranje in skrb predvsem zaradi napovedi, da bo Trumpova administracija občutno prestrukturirala delovanje in velikost vladnih institucij.
Dolgoročne posledice
Kaj bo Trumpova zmaga pomenila za ZDA in za ameriško družbo? Kaj bi vi izpostavili?
V svojem prvem govoru po volitvah je Trump dejal: Čas je, da za seboj pustimo delitve zadnjih štirih let. Čas je, da se združimo … uspeh nas bo združil.
Hkrati pa je obljubil zaostritev migracijske politike, celo izgon 11 milijonov nezakonitih priseljencev, nadaljnje omejitve pri dostopu do splava in zaščite pravic transspolnih oseb, davčne olajšave za proizvodnjo fosilnih goriv itd. Vse to vsekakor ne bo pripomoglo k enotnosti ameriške družbe, ravno nasprotno, mislim, da bomo žal videli še večjo polarizacijo.
Vsekakor pa bi izpostavila morebitne nadaljnje spremembe sestave Vrhovnega sodišča. Tako Samuel Elito kot Clarence Thomas bi se v prihodnjih štirih letih lahko upokojila. Tudi Sonia Sotomayor ima 70 let in številni jo pozivajo, naj se upokoji še v času Bidnovega mandata.
Glede na to, da ima sedaj republikanska stranka večino v senatu (in morebiti tudi v predstavniškem domu), ima Trump v naslednjem mandatu možnost imenovati dva ali tudi tri nove sodnike Vrhovnega sodišča, kar bo imelo dolgoročne posledice na notranjepolitično dogajanje.
“Upam, da bo EU uspela ostati enotna”
Kaj pa bi njegova zmaga lahko pomenila za mednarodno politiko in predvsem za odnose ZDA-EU? Kaj kot strokovnjakinja za to področje pričakujete v prihodnjih štirih letih?
Mislim, da je celotna mednarodna skupnost kar malce obstala na dan volitev, kar kaže na to, kakšen vpliv še vedno imajo ZDA. Mislim, da je v naslednjih štirih letih pričakovati podoben pristop, kar se tiče ameriške zunanje politike, kot v času prvega Trumpovega mandata.
Transakcijski način sodelovanja, zapostavljanje mednarodnih institucij, pozornost bo vsekakor usmerjena v omejevanje vpliva Kitajske, medtem ko je nadaljnja podpora Ukrajini izjemno negotova.
Odnosi med ZDA in EU se bodo vsekakor spremenili. Tudi v primeru izvolitve Kamale Harris bi se. V EU je že mesece pred volitvami bilo govora o t.i. “Trump–proofing Europe”, torej o tem, kako naj se EU pripravi na morebiten nov mandat Trumpa, še posebej v primeru nove uvedbe carin.
Pri tem je treba poudariti, da EU in ZDA tudi v času Bidnove administracije ni uspelo najti dokončnega dogovora glede carin na jeklo in aluminij. Tudi dan po volitvah smo na srečanju evropske politične skupnosti slišali številne pozive, da mora Evropa končno postati bolj neodvisna na področju trgovanja in zagotavljanju varnosti.
Vendar pa bo EU v vsakem primeru morala najti način, kako sodelovati tudi s Trumpovo administracijo – transatlantski odnosi so preveč prepleteni, da bi se vse skupaj kar naenkrat ustavilo. Upam pa, da bo EU uspela pri tem ostati enotna in da države članice ne bodo začele tekmovati med sabo glede tega, kdo bo imel tesnejše odnose s predsednikom Trumpom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje