Menu Item
Slovenska mednarodna pravica Vasilka Sancin kandidira za nov mandat v Odboru ZN za človekove pravice. Vlada Janeza Janše njene kandidature ni podprla, jo je pa na prvi seji podprla vlada Roberta Goloba. Ker je kandidaturo oddala po roku in je zadnja v vrsti, je možnost za uspeh majhna. V petek bo generalna skupščina odločala tudi o kandidaturi Slovenije za sedež v Ecosocu.
Slovenska mednarodna pravica Vasilka Sancin na koncu le kandidira za nov mandat v Odboru ZN za človekove pravice. Njena kandidatura, ki jo je po zavračanju prejšnje vlade nova podprla v začetku junija, je bila oddana kot zadnja po roku, za devet prostih mest pa se poteguje 17 kandidatov.
Sancin je bila v omenjeni odbor izvoljena leta 2018 za mandat v obdobju 2019 do 2023, od leta 2021 pa je njegova podpredsednica. Mandat ji poteče konec leta in se je pravočasno odločila za ponovno kandidaturo, vendar prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše njene kandidature ni podprla.
Ministrstvo za pravosodje je namesto tega 23. februarja objavilo javni razpis za zbiranje kandidatur, na katerega se je prijavila le Sancin. Njena kandidatura je nato obtičala v vladni proceduri, vlada pa ni nikoli pojasnila, zakaj postopka ni dokončala. Je pa nato njeno kandidaturo že na prvi seji 1. junija potrdila nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba.
Kandidata morata podpreti dve tretjini članic
Odbor za človekove pravice sestavlja 18 neodvisnih strokovnjakov, ki morajo biti osebe visokega moralnega značaja in priznani strokovnjaki na področju človekovih pravic. Najbolje je tudi, če imajo vsaj nekaj pravnih izkušenj.
Mandat traja štiri leta, na vsake dve leti pa se izvoli devet članov odbora. Kandidate morajo predlagati države članice ZN, vendar pa so potem člani odbora pri svojem delu neodvisni. Če jih države ponovno nominirajo, so člani lahko ponovno izvoljeni.
Volitve za devet članov odbora z mandatom od 1. januarja 2023 naprej bodo potekale na sedežu ZN v New Yorku v petek 17. junija. Kandidat je izvoljen, če dobi podporo dveh tretjin 173 držav članic Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, kar je 115 držav.
Za uspeh ni veliko možnosti
Rok za oddajo kandidatur je bil sicer 6. april 2022, kot zadnja in po izteku roka pa je kandidaturo za Sancin vložila tudi Slovenija. Njena kandidatura je tako šele 17. po vrsti in čeprav gre za možnost ponovne izvolitve, zaradi tega ni veliko možnosti za uspeh.
Druge države so namreč že dobro izkoristile čas za lobiranje in trgovanje z glasovi, pri čemer je Sloveniji, ki je pred pred petkovimi volitvami za triletni mandat v Ekonomskem in socialnem svetu ZN (Ecosoc) in sredi najpomembnejše kandidature za članstvo v Varnostnem svetu 2024-2025, zmanjkalo časa za oboje.
Da je možno, da država nominacijo svojega kandidata predstavi do volitev, je aprila pojasnila tudi Sancin. “A to ne deluje resno, če gre za kandidata, pri katerem gre za ponovno izvolitev,” je takrat še dejala.
V Združenih narodih v petek odločitev o kandidaturi Slovenije za sedež v Ecosocu
O kandidaturi Slovenije za sedež v Ecosocu bo generalna skupščina odločala v petek. Ecosoc je eden od šestih glavnih organov svetovne organizacije in odgovoren za usklajevanje ekonomske in socialne politike ZN. Za enega od treh sedežev, predvidenih za vzhodnoevropsko skupino, se poteguje tudi Slovenija.
Ecosoc je pomemben organ, ker med drugim namesto Generalne skupščine ZN opravlja volitve v 15 agencij ZN in osem komisij. Služi kot osrednji forum za razprave o mednarodnih gospodarskih in socialnih vprašanjih ter oblikuje politična priporočila za članice ZN. Odločitve se sprejemajo z navadno večino brez pravice do veta. Posvetovalni status pri Ecosocu ima več kot 1600 nevladnih organizacij iz vsega sveta.
Vzhodnoevropska skupina je upravičena do najmanjšega števila sedežev (6), afriška skupina jih ima 14, zahodnoevropska 13, azijska 11, latinskoameriška skupina pa deset. Odločitev za kandidaturo Slovenije je bila sprejeta že pred leti, veliko pred odločitvijo za kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta ZN za obdobje od 2024 do 2025, ki je dejansko najpomembnejši organ svetovne organizacije. Ta kandidatura zahteva izjemno naporno angažiranje celotne slovenske diplomacije.
Pri kandidaturi za Ecosoc težav na prvi pogled ni, ker so prijavljene le tri države za tri prosta mesta, vendar pa se lahko zadeve zapletejo zaradi ruskega napada na Ukrajino. Predvsem zahodne države si prizadevajo izriniti Rusijo iz organov in agencij ZN. Rusija je doslej že izgubila status polnopravne članice komisije ZN za človekove pravice, v okvirju Ecosoca pa izgubila nekaj volitev za položaje v komisijah in odborih ZN.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje