Menu Item
Slovenski znanstveniki so odkrili geološko skrivnost ob slikovitih klifih Apulije v Italiji.
Raziskovalci in raziskovalke Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Univerze v Ljubljani in Univerze v Bariju so s pomočjo napredne metode električne upornostne tomografije, ki jo uporabljajo za preiskave v medicini, pod površino apulijskih klifov zaznali in kartirali korozijske cevi. Kot so sporočili z ZRC SAZU, gre za navpične tunele, ki so nekoč služili kot naravni odtoki za pronicajočo deževnico, danes pa delujejo nekoliko drugače.
“Predstavljajte si pokrajino, podobno švicarskemu siru, le da imamo namesto sira peščeno in slabo cementirano apnenčasto kamnino,” pripoveduje eden od avtorjev znanstvenega članka Matej Lipar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
“Tisočletja je deževnica prodirala skozi to kamnino in oblikovala navpične cevi. V preteklosti so te cevi delovale kot hitra pot za infiltracijo vode v tla, nato pa so se zaradi sprememb v podnebju njihovi robovi utrdili, kar je ustavilo njihovo prvotno vlogo. Danes voda ponika predvsem okoli njih, namesto da bi tekla skozenj. Proces se je obrnil,” je povedal Lipar.
Po besedah vodilne avtorice študije Mateje Ferk brez geofizikalnih meritev večine teh cevi nikoli ne bi našli. Odkritje, ki so ga nedavno objavili v ugledni mednarodni reviji Earth Surface Processes and Landforms, označuje za veliko in pomembno novost, ki jim je odprla pot v doslej neznan podzemni svet, obenem pa pomeni novo poglavje v zgodovini Zemlje.
Fosilizirane korozijske cevi so po navedbah raziskovalcev nekakšen naravni arhivi podnebnih sprememb. Njihov nastanek je bil povezan z deževnimi obdobji, v sušnejših obdobjih pa so se njihovi robovi strdili oziroma dodatno cementirali. Cevi tako so postale fosilni ostanki preteklosti, so zapisali.
Podoben pojav tudi v Avstraliji in na Mavriciju
Preučevanje teh procesov znanstvenikom pomaga razumeti pretekle podnebne spremembe in razvoj pokrajine skozi čas. Še bolj zanimivo je, da se nekatere od teh cevi danes dvigajo nad površje, saj se mehkejša okolica erodira hitreje kot njihove utrjene stene. Kot so navedli, gre za globalen proces, saj so podoben pojav opazili tudi v Avstraliji in na Mavriciju.
“Poleg tega, da nam te strukture pomagajo razumeti razvoj pokrajine, bomo lahko, če jih bolje preučimo, izpopolnili upravljanje podtalnice,” menijo raziskovalci. Ker podnebne spremembe vse bolj vplivajo na vodne vire, je poznavanje starih in sedanjih poti pretakanja vode v kraških pokrajinah ključnega pomena za ohranjanje pitne vode, so še navedli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!