Menu Item
Po dobrih 20 letih v zaporu nekdanji poveljnik srbske Enote za posebne operacije Milorad Ulemek – Legija še ne more predčasno na svobodo, je odločilo Višje sodišče v Beogradu. Po novi zakonodaji mora namreč zapornik pred tem prestati vsaj dve tretjini dosojene kazni. Ulemek je bil zaradi umora srbskega premierja in še nekaterih drugih politikov obsojen na 40 let zapora.
Višje sodišče v Beogradu je zavrnilo prošnjo nekdanjega poveljnika Enote za posebne operacije (JSO) Milorada Ulemeka – Legije za predčasni pogojni odpust, poroča N1 Srbija. Poveljnik posebne enote je bil leta 2004 obsojen na skupno zaporno kazen 160 let zaradi umora srbskega premierja Zorana Đinđića, predsednika predsedstva Srbije Ivana Stambolića, poskus umora politika Vuka Draškovića, štirikratnega umora na ibarski magistrali in še nekatere zločine kriminalne skupine Zemunski klan.
Po takratni zakonodaji je sodišče Ulemeku lahko prisodilo le najvišjo možno zaporno kazen, ki je znašala 40 let. Zakonodaja prav tako ni omogočala seštevanja dolžine zaporne kazni. Dosmrtna zaporna kazen je bila v Srbiji uvedena leta 2019.
Višje sodišče je zavrnitev pojasnilo z argumentom, da za predčasni odpust ni izpolnjen ključen pogoj, da obsojenec prestane dve tretjini dosojene zaporne kazni. Kot piše N1 Srbija, je Ulemek v zaporu prestal 20 let in pol, kar je malo več kot polovica kazni. Njegov pravni zastopnik je prošnjo vseeno podal, saj je v času obsodbe veljalo, da mora obsojenec za pogojni odpust prestati polovico kazni.
Sodišče je odločilo, da se pri pogojnem odpustu uporabljajo določbe zakona, ki velja v času prestajanja kazni in ne v času storitve kaznivega dejanja. Zoper odločitev je sicer še mogoča pritožba na prizivno sodišče.
Iz tujske legije k Arkanu, nato pa med rdeče baretke in atentatorje
Milorad Ulemek se je v osemdesetih letih pridružil francoski tujski legiji, kjer je tudi dobil vzdevek Legija. Po bojih širom sveta je najemniško vojsko leta 1992 zapustil in se pridružil paravojaški prostovoljski enoti pod vodstvom Željka Ražnatovića – Arkana, ki se je borila v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Ko je paravojaška enota leta 1996 razpadla, se je Ulemek pridružil srbski Enoti za posebne operacije (JSO) in njenim rdečim baretkam poveljeval med vojno na Kosovu.
Na prelomu tisočletja sta JSO in njen poveljnik sodelovala pri številnih atentatih na srbske politike. Leta 1999 so pripadniki JSO v inscenirani prometni nesreči skušali ubiti predsednika stranke SPO Vuka Draškovića. Na ibarski magistrali sta tovornjaka s peskom namenoma trčila v dva avtomobila z Draškovićem in njegovimi strankarskimi sodelavci. V trčenju so umrli štirje ljudje, predsednik SPO pa je atentat preživel.
Leta 2000 je nato izginil nekdanji predsednik srbskega predsedstva Ivan Stambolić. Kot se je izkazalo kasneje, so ga v Beogradu ugrabili pripadniki JSO in ga na Fruški gori ustrelili ter njegovo truplo zakopali. Stambolićeve posmrtne ostanke so odkrili šele leta 2003 v policijski akciji Sablja, ko je policiji lokacijo odkril eden od vpletenih v umor.
Operacija Sablja je sledila zadnjemu in hkrati najbolj znanemu atentatu, v katerega je bil vpleten Milorad Ulemek. Prvega demokratično izvoljenega srbskega premierja Zorana Đinđića je 12. marca 2003 pred vhodom v stavbo vlade zadela krogla iz ostrostrelske puške. Premierja so hudo poškodovanega takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je umrl. Kot se je izkazalo, je na Đinđića streljal pripadnik rdečih baretk Zvezdan Jovanović, v organizacijo atentata pa je bil vpleten tudi Ulemek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!