Menu Item
Vsa Evropa in tudi dobršen del sveta ima oči uprte v Francijo, kjer so v nedeljo potekale po mnenju številnih najpomembnejše volitve v zadnjih desetletjih. Na hitro je predčasne volitve sklical francoski predsednik Macron, po hudem porazu na nedavnih evropskih volitvah, na katerih je slavil Nacionalni zbor (NR) Marine Le Pen. A njegova stava, da bo s tem zaustavil nagibanje Francije k skrajnostim, se ni izšla, dosegel je ravno nasprotno. Nacionalni zbor je zmagal v prvem krogu parlamentarnih volitev, nekatere projekcije pa jim kažejo celo, da bi lahko v drugem dobili absolutno večino. Levi in liberalni politični blok že pozivata ljudi, naj v drugem krogu to preprečijo. Levo zavezništvo pa je tudi pozvalo ljudi na ulice, zato so bili v volilni noči v nekaterih francoskih mestih protesti proti skrajni desnici.
Po izidih vzporednih volitev je skrajno desni Nacionalni zbor (NR) Marine Le Pen s 33 odsotno volilno podporo veliki zmagovalec prvega kroga parlamentarnih volitev v Franciji, ki jih je francoski predsednik Emmanuel Macron na hitro sklical po porazu na evropskih volitvah 9. junija.
Če bo Nacionalni zbor v drugem krogu volitev, ki bo 7. julija, dobil absolutno večino, bo v Franciji prvič po okupaciji v obdobju nacizma vlada prešla pod nadzor skrajno desnih političnih sil. Skrajna desnica še nikoli doslej ni zmagala na parlamentarnih volitvah, Francozi je sami še nikoli doslej niso izbrali, cilj Nacionalnega zbora pa je jasen: osvojitvi absolutno večino, to je 289 sedežev (od 577) v francoskem parlamentu.
Macronove liberalce prehiteli desni in levi
Macronovega liberalnega političnega združenja Skupaj ob zelo visoki volilni udeležbi ni prehitela le skrajna desnica, pač pa tudi skrajna levica, saj se je nedavno in v naglici sestavljena Nova ljudska fronta, v katero so se na začetku tega meseca združile skrajno leve in zelene stranke, po vzporednih volitvah uvrstila na drugo mesto, in sicer z 28,5 odsotno podporo.
Macronovi liberalci pa so se z 22 odstotki prejetih glasov uvrstili na tretje mesto.
Volitve sicer niso namenjene zamenjavi aktualnega predsednika Macrona, katerega drugi in zadnji mandat traja do leta 2027, bo pa moral 46-letni Macron iz tiste stranke, ki bo imela večino, izbrati predsednika vlade. Če bo zmagalo skrajno desno ali levo zavezništvo, bo Macron kot predsednik prisiljen v “kohabitacijo”.
Kohabitacija bi bila silno težka
Kandidat Nacionalnega zbora za predsednik vlade je vsega 28-letni Jordan Bardella je že nakazal, da bo Macrona izzval pri številnih globalnih vprašanjih. Francija bi se tako lahko iz enega ključnih stebrov Evropske unije prelevila v njen trn v peti – zahteve po znižanju francoskega prispevka v evropski proračun, spopadi z Brusljem za mesta v Evropski komisiji ter zavračanje pozivov k večji enotnosti EU in odločnosti na obrambnem področju so le nekateri vidiki, ki skrbijo politične analitike.
Pozivi volilvcem in prvi protesti
Macron je v prvem odzivu po objavi projekcij ob zaprtju volišč pozval k oblikovanju “širokega, jasno demokratičnega in republikanskega zavezništva” proti skrajni desnici. Poudaril je, da visoka udeležba kaže na pomen, ki jih imajo te volitve za Francoze.
Jean-Luc Melenchon, vodja skrajno leve Nepokorne Francije (LFI), ki s socialisti, komunisti in zelenimi oblikuje Novo ljudsko fronto, pa je povedal, da so izidi prvega kroga nesporen poraz Macrona. Dodal je, da bodo pred drugim krogom tam, kjer vodi skrajna desnica, z glasovnic umaknili svoje tretjeuvrščene kandidate. “Naša navodila so preprosta, neposredna in jasna. Niti enega glasu več, niti enega sedeža več za RN,” je bil neposreden.
Takšni pozivi prihajajo tudi iz liberalnega bloka, da bi se v drugem krogu Nacionalnemu zboru onemogočila absolutna večina.
Levo zavezništvo Nova ljudska fronta, je v nedeljo pozvalo k protestom proti skrajni desnici. Po več tisoč protestnikov se je zbralo v Parizu, Nantesu, Dijonu, Marseillu in drugod. Na pariškem trgu Place de la Republique pa so se protestnikom pridružili tudi vodilni politiki iz levih strank. V Lyonu so glede na poročanje francoskih medijev izbruhnili spopadi med protestniki in policijo, po poročanju STA poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Daljnosežne posledice Macronove napačne stave
Posledice “nepremišljene” Macronove odločitve o razpustitvi parlamenta po porazu na evropskih volitvah bodo po mnenju analitikov daljnosežne, strateške in globalne. Navsezadnje Francija ni le druga največja država EU, ampak tudi sedma največja gospodarska sila na svetu. Macronov cilj s hitro razpustitvijo parlamenta po zmagi skrajne desnice na nedavnih evropskih volitvah je bil preprečiti nagibanje Francije k skrajnostim, a je dosegel ravno nasprotno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje