Mediteransko podnebje v Španiji tamkajšnjim kmetom ponuja ugodne razmere za gojenje različnih vrst sadja in zelenjave, ki jih Španci tudi množično izvažajo. Andaluzijo med drugim prekrivajo številni nasadi jagod. A delavci na kmetijah, kjer gojijo jagode, poročajo o številnih zlorabah: njihove plače so nižje od minimalne, mnogi živijo v razpadajočih barakah, ki so brez vode, elektrike in sanitarij, delodajalci pa jim pogosto zadržijo potne liste. Med delavci je veliko Maročanov.
V Združenem kraljestvu obstaja velika verjetnost, da so jagode, ki jih Britanci pozimi kupijo v trgovini, zrasle na kmetijah v jugozahodni španski pokrajini Huelva, piše britanski časnik Guardian.
Večina sezonskih delavcev, ki v Andaluziji obira sadje, prihaja iz Maroka ali podsaharske Afrike, so v najnovejšem poročilu zapisali pri organizaciji Ethical Consumer. V okviru programa, ki sta ga Španija in Maroko začela izvajati leta 2001 vsako leto, v Španijo za devet mesecev pride več tisoč maroških delavcev. Ob tem so pri organizaciji v ravnanju z migrantskimi delavci ugotovili številne nepravilnosti.
Eden od razlogov, da v nasadih dela več tisoč Maročanov, je dvostranski dogovor, ki sta ga Španija in Maroko začela izvajati leta 2001. V okviru tega dogovora je Maročanom vsako leto za največ devet mesecev dovoljeno priti v Huelvo, da bi obirali jagode. Španski uradniki so sporočili, da bodo program razširili in pripeljali še pet tisoč več delavcev kot lani. Letos v Huelvi tako pričakujejo nekaj več kot 15 tistoč maroških obiralcev jagod. Za to potezo so se odločili kljub poročilom o spolnem nasilju nad temi delavci.
Mnogi obiralci jagod namreč prejemajo plačilo, ki je nižje od minimalnega, delodajalci pa jim nadur sploh ne plačajo. Nekateri delavci prav tako trdijo, da jim delodajalci, če ne izpolnijo njihovih zahtev, odvzamejo do tri dni plače. Da bi jih na delu zadržali, jim ne dovolijo uporabiti stranišča ali jim zadržijo potne liste, še piše v poročilu.
Takšne delovne razmere so značilne ne le za posamezne kmetije in se ne dogajajo le občasno, temveč so prisotni na več območjih, je za Guardian povedala ena od avtoric poročila Jasmine Owens. Večina delavcev biva v nehigienskih razmerah: v barakah, ki so postavljene ob nasadih. V njih ni sanitarij, vode ali elektrike, največkrat so zbite iz odpadne in plastične folije, ki jo delavci poberejo v rastlinjakih, poroča Guardian.
Obisk Guardiana v Huelvi
Novinarji Guardiana so se na nedavnem obisku Huelve pogovarjali z dvanajstimi delavci – deset od njih na kmetijah jagod še dela, dva delavca tam nista več zaposlena. Devet od dvanajstih delavcev je novinarjem povedalo, da so za opravljeno delo prejeli plačilo, ki je nižje od zakonsko določenega minimalnega dnevnega plačila. Ta trenutno znaša 45 funtov, kar je 51,15 evra.
Med njimi je Aziza, ki prihaja iz Maroka. Stara je 53 let, v Španiji nima urejenih dokumentov. Vsako jutro hodi od kmetije do kmetije, da bi dobila delo za en dan. Lani je za dan dela zaslužila približno 40 evrov. “Ker nimam dokumentov, nimam pravice do pritožbe,” je pojasnila za Guardian.
“Te službe potrebujemo, da lahko imamo hrano na mizi. Vsi izkoriščajo naš položaj,” je dejala Maročanka Soumia, ki v okviru dvostranskega dogovora v nasadih dela že 14 let.
Kako je to mogoče?
Delavec, ki se v Španijo odpravi v okviru vladnega programa, je s pogodbo vezan na delodajalca. Če želi zaposlitev menjati, za to potrebuje dovoljenje uradnikov. Sindikati in organizacije za pravice delavcev menijo, da so to pogoji, ki so značilni za prisilno delo, piše Guardian. Lokalni sindikat kmetijskih delavcev Soc-Sat je v letu 2019 samo v Huelvi zaradi izkoriščanja in delovnih razmer prejel več kot tisoč pritožb delavcev.
Med najbolj zaželenimi skupinami delavcev so v vladnem programu matere, stare med 25 in 45 let, še opozarjajo. Za te ženske namreč delodajalci sklepajo, da se bodo po izteku pogodbe vrnile v domovino, pojasnjujejo.
Silvina Gorsky je sociologinja, ki sodeluje s skupino odvetnikov, ki v Andaluziji nudijo pravno pomoč delavcem. Po njenih besedah so te ženske ena najbolj ranljivih skupin, saj so pogosto izkoriščene, a obstaja majhna verjetnost, da bodo zlorabo prijavile.
Trgovinsko združenje Interfesa, ki zastopa andaluzijske pridelovalce jagod, očitke zavrača. Dejali so, da pri delodajalcih niso opazili nobenih nepravilnosti. “Na kmetiji lahko delajo delavci, ki dosegajo določeno stopnjo fizične pripravljenosti, da lahko opravljajo naloge, povezane z žetvijo. Prav zato so ženske, ki so stare med 24 in 45 let, pogost profil,” so še dodali.
Odzvalo se je tudi špansko ministrstvo za delo. V izjavi za Guardian je povedalo, da je lani na kmetijah v Huelvi opravilo več kot 4 tisoč inšpekcijskih pregledov. Odkrili so 189 kršitev, ki so vključevale več kot 2.800 ljudi, in izrekli 1,6 milijona evrov glob. Ob tem so na ministrstvu dodali, da se reševanja problema lotevajo zavzeto in da so v stalnem stiku s sindikati delavcev in drugimi “prizadetimi skupinami” v sektorju, še piše Guradian.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje