Spopadi med Asadovimi privrženci in sirskimi varnostnimi silami se stopnjujejo

Nevladni Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu je sporočil, da je bilo v dveh dneh spopadov v provincah Tartus in v Latakija, ki je središče alavitske manjšine, katere član je tudi nekdanji sirski predsednik Bašar al Asad, ubitih okoli 230 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob tem je še sporočil, da so sirske varnostne sile v več okrožjih usmrtile 134 civilistov, pripadnikov alavitske manjšine. Med njimi je bilo najmanj 13 žensk in pet otrok. Ob tem je bilo v spopadih po njihovih podatkih doslej ubitih 36 pripadnikov varnostnih sil, 32 oboroženih borcev, zvestih nekdanjemu režimu Bašarja al Asada.

Nove sirske oblasti so ob tem oznanile podaljšanje policijske ure in omejitev gibanja v provincah Latakija in Tartus. Tamkajšnje lokalne oblasti so sporočile, da bo policijska ura veljala do sobote dopoldan v času. Damask napovedal tudi, natančne in usmerjene napade proti pripadnikom nekdanjega režima, ki so "izdali njihove sile in rojake" v mestu Kardaha.

Spopadi med sirskimi varnostnimi silami in Asadovimi privrženci so izbruhnili v torek v obalni provinci Latakija na zahodu države. Ta velja za središče alavitske manjšine, ki ji pripada tudi nekdanji sirski predsednik.

Gre za najbolj silovite spopade v Siriji od padca režima nekdanjega predsednika Asada. Ta je Siriji vladal več kot dve desetletji, nato pa je decembra lani iz Sirije pobegnil v Rusijo, potem ko so uporniki pod vodstvom islamistov zavzeli prestolnico Damask in prevzeli oblast. Od takrat si nove sirske oblasti prizadevajo ponovno vzpostaviti red in varnost v državi, ki po več kot 13 letih državljanske vojne ostaja razdejana in razdeljena.

Vrstijo se pozivi k ustavitvi spopadov

Odposlanec Združenih narodov za Sirijo Geir Pederse je izrazil zaskrbljenost zaradi poročil o spopadih, še posebej pa zaradi poročil o civilnih žrtvah. "Vse strani bi se morale vzdržati dejanj, ki bi lahko še bolj zaostrile napetosti in konflikt, povečale trpljenje prizadetih skupnosti, destabilizirale Sirijo ter ogrozile verodostojno in vključujočo politično tranzicijo," je poudaril po poročanju AFP.
Tudi Rusija, zaveznica Asada, je pozvala k zmanjšanju napetosti. Sirsko vodstvo je pozvala k čimprejšnjemu končanju prelivanja krvi. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je še izrazila pripravljenost Moskve, da usklajuje prizadevanja za zmanjšanje napetosti.

Iransko zunanje ministrstvo pa je izrazilo nasprotovanje nasilju, pobijanju in škodovanju nedolžnim Sircem ter izpostavilo, da z nasiljem tlakujejo pot širjenju nestabilnosti v regiji.

Na dogajanje v Siriji se je danes odzvala njena severna soseda Turčija. "Takšne provokacije ne smejo postati grožnja miru v Siriji in naši regiji," je na omrežju X sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Oncu Keceli. "Nasprotujemo vsem ukrepom, ki so usmerjeni proti pravici sirskega ljudstva, da živi v miru in blaginji. Turčija bo še naprej podpirala sirsko ljudstvo in nove sirske oblasti," je dodal.

V Varnostnem svetu ZN pozivi za uničenje kemičnega orožja v Siriji

Visoka predstavnica Združenih narodov za razorožitev Izumi Nakamitsu pa je na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Siriji pohvalila zavezo novih oblasti za sodelovanje z Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW) in rešitev vseh odprtih vprašanj. O tem so govorili tudi veleposlaniki držav članic Varnostnega sveta.
Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA Dorothy Shea je prav tako pozdravila uvodne ukrepe prehodne vlade in OCPW za popolno uničenje kemičnega orožja v Siriji in ureditev vseh drugih vprašanj v zvezi s programom kemičnega orožja Asadovega režima. "Imamo zgodovinsko priložnost, da razkrijemo in uničimo vse preostalo kemično orožje," je dejala.

Zunanji minister Sirije Asad Hasan al Šibani je mednarodno skupnost že prej pozval, da bodo pri tem potrebovali pomoč in OPCW jo je pripravljena zagotoviti. "OPCW in sirske oblasti že delajo v tej smeri," je dejala Nakamitsu in napovedala skorajšnji obisk ekipe strokovnjakov OPCW v Damasku.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija se je pohvalil, da je bila njegova država, ki je sicer dolga leta podpirala Asadov režim in kamor se je nekdanji predsednik po porazu v državljanski vojni zatekel, ključna za pristop Sirije h Konvenciji o prepovedi kemičnega orožja leta 2013. "Podpiramo vsa prizadevanja za reševanje odprtih vprašanj," je dejal, a vseeno izrazil dvom, da bo OPCW sposobna opraviti svoje delo na nepristranski način.

"Karkoli bo OPCW ugotovila, ne bo uživalo zaupanje mednarodne skupnosti, glede na nezanesljiv položaj v državi pa iskanje kemičnega orožja ni prioriteta in ne smemo vztrajati pri tej temi," je dejal Nebenzija.

"Slovenija ponovno izraža trdno podporo delu OPCW v Siriji in verjamemo, da lahko le multilateralni pristop s Konvencijo o prepovedi kemičnega orožja in OPCW prepreči prihodnjo uporabo kemičnega orožja in kaznuje odgovorne za napade s tem orožjem v Siriji in drugje," pa je dejala namestnica veleposlanika Saša Jurečko.

Ponovila je odločno obsodbo uporabe kemičnega orožja in trdno prepričanje Slovenije, da je potrebno takšna dejanja kaznovati. Izrazila je zaskrbljenost, da v Siriji morda še obstajajo objekti za proizvodnjo kemičnega orožja, vendar pa je Slovenija zadovoljna, da se odpirajo poti za popolno uresničevanje določil Konvencije o prepovedi kemičnega orožja.