Spor med Madurom in Trumpom se stopnjuje: Venezuelci se pridružujejo vojaškim milicam

Odnosi med Združenimi državami Amerike in Venezuelo so se znašli na novi prelomnici, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal še ostrejši boj proti mamilarskim kartelom.

Ta mesec so ameriške sile v Karibih napadle dva domnevno venezuelska čolna, ki naj bi prevažala mamila, in pri tem ubile 14 ljudi. Obenem je ameriška vojna ladja zasegla venezuelsko ribiško plovilo, nanj poslala 18 oboroženih vojakov in ribiče zadrževala osem ur. Že avgusta pa je Trump proti Venezueli napotil tri rušilce z vodenimi raketami.

"To niso napetosti, to je vojaška agresija," je ostro odgovoril venezuelski predsednik Nicolás Maduro, ki ga Washington obtožuje sodelovanja s kriminalno združbo Tren de Aragua in vodenje kartela Cartel de los Soles. V Caracasu tako opozarjajo, da se ZDA pripravljajo na invazijo. "Vse, kar še manjka, je, da začnejo streljati na zgradbe, v katerih sedimo," je za Guardian dejal eden od visokih predstavnikov režima.

Da napadov na venezuelsko ozemlje ne more izključiti, je nakazal tudi Trump, ki je na novinarsko vprašanje pred kratkim odgovoril zgolj: "Bomo videli, kaj se bo zgodilo."

Strokovnjaki sicer menijo, da je verjetnost ameriške vojaške intervencije na tleh Venezuele majhna. Po njihovem gre predvsem za kampanjo pritiska, namenjeno spodbujanju prebegov iz Madurovega kroga, hkrati pa tudi za politično predstavo za ameriško javnost, poroča The Guardian.

Podobno ocenjuje nekdanji visoki uradnik ameriškega zunanjega ministrstva Franklin Mora, ki je za CNN dejal, da so sile, ki jih je Washington namestil v Karibih – med drugim podmornica in 4.000 do 5.000 marincev – nezadostne za invazijo na državo, kot je Venezuela.

"Gre bolj za psihološko operacijo, namenjeno ustrahovanju in pritisku na venezuelsko vojsko, da bi sama odstavila Madura," je pojasnil. Ameriške enote bi po njegovem mnenju lahko izvajale predvsem ciljne napade na vzletno-pristajalne steze, saj je prav zračni promet glavna pot za izvoz drog iz Venezuele, ne pa pomorski, kot se pogosto domneva.

Venezuelsko kazanje mišic

Maduro se je na ameriško vojaško prisotnost odzval s prikazom moči. Ukazal je mobilizacijo vojske na 284 bojnih točkah v okviru načrta "Plan Independencia 200", v katerem je posredovalo več tisoč vojakov in pripadnikov milice.

Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki oboroženih civilistov, pa tudi visokih uradnikov, ki vadijo strelske veščine – vse z namenom pokazati pripravljenost na spopad. Po podatkih venezuelskih oblasti, ki jih navajajo tuji mediji, naj bi se v nabor odzvalo več kot 8,2 milijona Venezuelcev, ki naj bi se pridružili obstoječim 4,5 milijona pripadnikom milice.

"Danes smo tukaj kot Venezuelci, da damo vse od sebe – enotni, v bratstvu, ramo ob rami, pripravljeni na to, kar lahko pride v prihodnjih dneh," je za Reuters dejal eden od pripadnikov.

Usposabljanja so potekala v 312 vojašnicah po vsej državi, Maduro pa je pozval k množičnemu naboru. V sredo so začeli tudi tridnevne vaje "Suvereni Karibi". Obrambni minister Vladimir Padrino López je napovedal uporabo oboroženih dronov, podvodnih plovil in elektronskega bojevanja. Venezuelska državna televizija je predvajala posnetke vojaških ladij, razporejenih ob otoku La Orchila, kjer se nahaja venezuelska vojaška baza.

Venezuelske oborožene sile so sporočile, da vaje vključujejo 12 ladij, 22 letal in 20 manjših plovil posebne pomorske milice, navaja France24. Prav v bližini La Orchile so ameriške sile pretekli konec tedna prestregle venezuelsko ribiško ladjo in jo zadržale osem ur – incident, ki dodatno zaostruje že tako napete odnose.

Kaj je pripeljalo do tega?

Trump je že ob začetku drugega mandata napovedal odločen boj proti narkokartelom, ki tihotapijo mamila v ZDA. Februarja je venezuelsko združbo Tren de Aragua, salvadorsko MS-13 ter šest mehiških skupin uvrstil na seznam tujih terorističnih organizacij – oznako, ki je sicer običajno namenjena skupinam, kot sta al-Kaida ali Islamska država. Latinskoameriški karteli pa so kriminalne mreže, katerih glavni cilj je zaslužek.

Trumpova administracija obtožuje Madura, da sodeluje z narkokarteli in da je vpleten v trgovino s kokainom. Dokazov za te trditve ZDA niso predstavile, Madurova vlada pa jih odločno zavrača. Zaupno poročilo ameriške obveščevalne skupnosti, objavljeno aprila, prav tako ni potrdilo povezav med skupino Tren de Aragua in visokimi predstavniki režima. Je pa opozorilo, da razmere v Venezueli omogočajo lažje delovanje kartelov. V pripravo poročila je bilo vključenih vseh 18 ameriških obveščevalnih agencij, od katerih je le FBI izrazil pomisleke nad ugotovitvami, navaja The Guardian.

Napetosti so se zaostrile v začetku septembra, ko so ZDA 2. septembra napadle čoln, ki naj bi izplul iz Venezuele in ga povezovale z narkoterorističnimi dejavnostmi. Ubitih je bilo enajst ljudi. Nekaj dni kasneje je v Portoriku pristalo pet ameriških lovcev F-35, venezuelske oblasti pa so ZDA obtožile, da so njihove sile nezakonito zasegle ribiško ladjo in devet ribičev pridržale osem ur.

Venezuelski zunanji minister Yvan Gil je Washington obtožil, da išče incident, s katerim bi upravičil "stopnjevanje vojne v Karibih", in pozval k prenehanju provokacij.

Napetosti so še povečale ameriške operacije ta teden, ko je vojska izvedla še en smrtonosen napad na domnevni venezuelski čoln, pri čemer so umrli trije ljudje. Trump je ob tem poudaril, da "ti izjemno nasilni narkokarteli predstavljajo grožnjo za nacionalno varnost ZDA, zunanjo politiko in njene ključne interese". Svoje sporočilo je pospremil z videoposnetkom eksplozije plovila.

Zakonitost ameriških napadov pod vprašajem

A ameriški pristop ni brez kritik. Demokratski senator Jack Reed je opozoril na morebitne kršitve mednarodnega prava, če vojska čolna pred napadom ni opozorila ali skušala plovila najprej zgolj onesposobiti. "Od Pentagona doslej nismo dobili jasne pravne utemeljitve za te napade," je dejal za CNN. Kongresnik Adam Schiff je po napadih napovedal resolucijo o vojnih pooblastilih, s katero bi si kongres povrnil nadzor nad takšnimi odločitvami.

Medtem ameriški zunanji minister Marco Rubio, ki vodi kampanjo proti kartelom v Latinski Ameriki, vztraja, da sta čolna prevažala mamila. "Te čolne je treba razstreliti," je dejal in dodal, da je po napadih število tihotapskih plovil, namenjenih proti ZDA, "drastično upadlo". Madura pa je znova označil za "vodjo mamilarskega kartela" in ne za legitimnega predsednika Venezuele.