Menu Item
Največji poseg v pravico do splava in eden najbolj kontroverznih ameriških zakonov ostaja v veljavi. Ameriško vrhovno sodišče je namreč odločilo, da spornega teksaškega zakona, ki prepoveduje splav od trenutka, ko se pri zarodku zazna srčni utrip, ne bodo razveljavili. Obenem je sodišče sklenilo, da proti zakonu klinike in posamezniki lahko vlagajo tožbe.
Ameriško vrhovno sodišče je danes odločilo, da kontroverzni teksaški zakon, ki prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti v trenutku, ko se zazna srčni utrip zarodka, kar je v večini primerov približno šest tednov po zanositvi, ostaja v veljavi. Kljub temu se bodo sodne bitke lahko nadaljevale, saj bodo klinike, ki omogočajo umetno prekinitev nosečnosti, lahko v posameznih primerih izpodbijale zakon na zveznem sodišču.
Vrhovno sodišče je namreč z osmimi glasovi proti enemu sklenilo, da se proti zakonu lahko vlagajo tožbe oziroma da so zvezna sodišča pristojna za odločanje o njem, čeprav je Teksas trdil nasprotno. Praktično to pomeni, da bo zakon obstal v veljavi ali pa se vrnil pred vrhovno sodišče. Zvezno sodišče v Teksasu je zakon na prvi stopnji blokiralo in to se bo znova zgodilo, nato pa bo konservativno prizivno sodišče v New Orleansu – tako kot doslej že dvakrat – zakon ohranilo v veljavi. Nato ga bo morda spet sprejelo v obravnavo vrhovno sodišče ZDA.
Nasprotniki splava v Teksasu so pri zakonu uporabili izviren prijem, da bi se izognili sodnemu nadzoru. Dosedanje prepovedi splava so v ZDA predvidevale kazenske sankcije za ženske ali tiste, ki izvajajo splav, teksaški zakon pa omogoča le civilne tožbe.
“Streznitveno sporočilo državi”
Odločitev vrhovnega sodišča je po mnenju pravnega analitika Jeffreyja Toobina “streznitveno sporočilo za državo”. Kot je Toobin pojasnil za CNN, so to ustavno pravico v Združenih državah Amerike priznavali vse od leta 1973, ko je vrhovno sodišče v primeru Roe proti Wade odločilo v prid pravicam žensk do umetne prekinitve nosečnosti. Vrhovno sodišče pa je sedaj, že drugič, sporočilo, da Teksas lahko odvzame eno od temeljnih pravic žensk. “Mislim, da so s tem poslali zelo jasno sporočilo,” je še dejal politični analitik in dodal, da je na odločitev vrhovnega sodišča močno vplival tudi nekdanji ameriški predsednik Donald Trump.
Zakon je bil sicer v Teksasu v veljavi od prvega septembra, z izjemo 48-urnega premora, ki ga je odredilo ameriško okrožno sodišče. Prepoveduje pa umetno prekinitev nosečnosti od trenutka, ko pri zarodku zaznajo srčni utrip. Hkrati zakon omogoča, da lahko zasebni državljani preganjajo tiste, ki opravljajo umetno prekinitev nosečnosti ali pomagajo ženskam pri tem ter vlagajo civilne tožbe in v primeru uspeha dobijo najmanj 10 tisoč dolarjev. Zakon se torej zanaša na to, da bodo državljani tožili drug drugega, zalezovali nosečnice in nadlegovali vse, ki jim bodo pomagali pri splavu. Tožbe so mogoče na primer tudi proti tistim, ki ženske peljejo na umetno prekinitev nosečnosti.
Tudi vsak, ki pomaga pri splavu, na primer pelje žensko do klinike, je izpostavljen civilni odškodninski tožbi kogarkoli, ki se odloči za tožbo in računa na 10.000 dolarjev tiralice. Teksas je pred vrhovnim sodiščem trdil, da ker ni sankcij države, ampak gre za civilne tožbe, zvezna sodišča niso pristojna za odločanje o njem. Vrhovni sodniki so to zavrnili, vendar s praktičnega vidika ni sprememb. Tako prepoved splava v Teksasu še vedno velja kot od začetka septembra dalje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje