Spregovorila sorodnica ženske, ki je pred 100 leti ustrelila Mussolinija

Irka Violet Gibson je pred natanko 100 leti bila tik pred tem, da spremeni tok zgodovine in ubije fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Kot piše BBC, se je v Rimu pojavila med množico in s pištolo ustrelila proti "Duceju". Izstrelek je Mussolinija oplazil po nosu in ga laže poškodoval.

Gibson je želela ustreliti še enkrat, a se je pištola zaskočila. Prijela jo je policija. "Še dobro. Mussolinijevi podporniki bi jo ubili," je za BBC ob stoletnici dogodka dejala njena pranečakinja Philippa Gibson. Violet so nekaj časa zadržali v italijanskem zaporu in jo nato deportirali v Anglijo, kjer je bila v psihiatrični bolnišnici v Northamptonu zaprta do svoje smrti leta 1956.

Od štirih poskusov atentata na Mussolinija je bil ta najnevarnejši za njegovo življenje.

Violet Gibson je sicer prihajala iz ugledne družine. Kot piše BBC, je bil njen oče anglo-irski aristokrat Edward Gibson, ki je imel naziv barona in je zasedal takrat najvišji pravniški položaj v državi. Kot se spominja Philippa Gibson, je Violet imela tipično vzgojo za tak status, a se je upirala svoji družini. Spreobrnila se je v katoliško vero in postala socialistka. "Družina sploh ni bila zadovoljna, vendar je imela do Violet milejši pristop. Deloma zato, ker je imela težave z duševnim zdravjem, a je bila tudi neverjetno inteligentna ženska," je dejala njena pranečakinja.

Violet je odšla v Italijo, kjer se je učila jezika in delovala kot dobrodelnica. Tudi tam pa je imela obdobja hudih duševnih stisk. Kot je za BBC pripovedovala njena sorodnica, je po nenadni smrti zaročenca doživela živčni zlom, poskušala je storiti samomor, v zaporu pa je pristala zaradi napada z nožem.

Glede poskusa atentata je Philippa Gibson ocenila, da je njeno prednico v to gnal vzpon fašizma ter krutost in nasilje, ki sta ga spremljala. Kot je dejala, je nanjo močno vplival umor socialističnega politika Giacoma Matteottija. "V to dejanje jo je gnala deloma politična in deloma verska motivacija," je dejala za BBC.

Po napadu sta britanska vlada in družina Gibson pisali Mussoliniju in poudarili, da je bil napad posledica duševnih težav Violet. Tak narativ je po besedah njene pranečakinje prevzel tudi italijanski diktator, saj ni želel izpasti ranljiv.

Philippa je za BBC dejala, da svojo prateto občuduje, da pa nikakor ne podpira političnega nasilja. "Občudujem njen pogum in pripravljenost, da se je žrtvovala za to, v kar je verjela, vendar ne bi podprla nobenih poskusov političnega atentata," je sklenila.