Menu Item
Zaradi rudnika litija v dolini Jadar so se Srbi spet podali na ulice. Bojijo se predvsem velikega negativnega vpliva, ki bi ga projekt imel na okolje, kar pa srbske vlade, ki pri rudniku neomajno vztraja, očitno ne gane preveč. Ekonomisti medtem napovedujejo še večjo rast cene litija, evropski trg pa je, kot kaže, v veliki meri še neizkoriščen.
Srbi so se zaradi načrtovanega rudnika litija v dolini Jadar spet podali na ulice, poroča N1 Beograd. Nasprotujejo načrtom avstralskega rudarskega velikana Ria Tinta za odprtje največjega litijevega rudnika v Evropi.
Zbrali so se v Nišu, Čačku in Vranju. Srbski okoljevarstveniki so velik protest v Beogradu sklicali tudi za soboto.
Načrti o rudniku so v državi razlog polemik že 20 let, ko so v dolini prvič odkrili litijevo rudo, pa piše Euronews. Lokalno prebivalstvo se boji predvsem velikega negativnega vpliva na okolje, ki bi ga imel megalomanski projekt. Poleg onesnaženja podzemne vode bi rudarjenje namreč vplivalo tudi na rodovitno zemljo in dve majhni reki v dolini.
Rudnik bi letno proizvedel 58.000 ton litijevega karbonata, kar nanese okoli 11.000 ton čistega litija. To bi zadostovalo za 1,1 milijona vozil ali za 17 odstotkov evropske proizvodnje električnih vozil. Srbija naj bi skupno sedela na 1,2 milijonih tonah litijevih rezerv.
Srbska vlada je leta 2022 razveljavila sprejeti prostorski načrt za rudnik in projekt ustavila. Julija letos je srbska vlada Riu Tintu dovolila nadaljevanje del, isti mesec pa se je z Evropsko unijo zavezala k strateškemu partnerstvu Srbije in Evropske unije o trajnostnih surovinah, dobavnih verigah baterij in električnih avtomobilih. Cilj partnerstva je po navedbah Evropske komisije podpora razvoju novih lokalnih industrij ter odpiranje delovnih mest v verigi za proizvodnjo električnih vozil, pri čemer so zagotovili, da bodo spoštovali okoljske standarde in upoštevali pomisleke lokalnih skupnosti.
Te pa, kot kaže, zavezam partnerstva niso verjele, saj so se protesti nadaljevali. 30. julija se je v srbskih mestih zbralo več tisoč protestnikov. Okoljevarstveniki so tedaj spomnili, da je Zveza ekoloških združenj Srbije vladi do 10. avgusta postavila rok za sprejem ukrepov proti pridobivanju te surovine in da bodo, če vlada do takrat ne bo izpolnila njihovih zahtev, proteste zaostrili.
Po navedbah Euronews se bo rudnik odprl najhitreje leta 2028.
Cena litija na svetovnih trgih raste
Z vse večjim povpraševanjem po električnih vozilih se bo po napovedih ekonomistov dvignila tudi cena litija. Vrednost slednjega se je po poročanju Euronewsa zdaj sicer ustalila pri približno 11,9 evra za kilogram, a je leta 2022 znašala celo petkrat toliko.
Analitiki finančne skupine BMI napovedujejo, da se bo letos cena litija še dvignila, in sicer na okoli 13,7 evra, leta 2025 pa na okoli 18,3 evra.
A cena kovine na trgu ni edini razlog, zakaj si Evropa želi litij kopati na svojem ozemlju. V času geopolitičnih trenj, ki vse bolj pretresajo svet, si želi karseda zmanjšati odvisnost od velikih zunanjih dobaviteljev, piše Euronews. Trije največji svetovni proizvajalci so namreč Avstralija, Čile in Kitajska.
Svoj kos torte želijo tudi Kitajci
Poleg Avstralcev se za premik na staro celino zanimajo tudi Kitajci, sicer tretji največji proizvajalci litija. Zaradi nedavno uvedenih tarif na kitajska električna vozila si želijo kitajska podjetja proizvodnjo prestaviti bližje evropskemu trgu, piše Euronews.
Eno izmed štirih največjih svetovnih podjetij za rudarjenje litija, kitajska družba Tianqi, se želi razširiti v proizvodnjo litijevih baterij s pomočjo evropskih partnerjev; pogovori naj bi potekali tudi z neimenovano evropsko državo.
Kitajski Eve Power je marca začel načrte za svojo milijardno tovarno litijevih baterij na vzhodu Madžarske, medtem ko je kitajski proizvajalec avtomobilov BYD konec lanskega leta naznanil gradnjo prve evropske tovarne električnih avtomobilov v Turčiji, še poroča Euronews.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje