Srečanje ameriškega predsednika ZDA Joeja Bidna in ruskega predsednika Vladimirja Putina po mnenju politologa dr. Bogomila Ferfile napoveduje bolj realističen pristop v zunanji politiki ZDA. Zaostrovanje odnosov s Kitajsko in Rusijo za ZDA dolgoročno ni vzdržno.

Kot so sporočili iz Washingtona, se bosta predsednik ZDA Joe Biden in ruski predsednik Vladimir Putin 16. junija v Ženevi pogovarjala o “perečih zadevah”, kot je pandemija covida-19, predvsem pa bo pogovor tekel o obnavljanju “predvidljivosti in stabilnosti” v odnosih med ZDA in Rusijo. V Beli hiši pričakujejo, da bosta predsednika posvetila pozornost “strateški stabilnosti”.

Strateško oboroževanje je tematika, ki po mnenju strokovnjaka s področja ameriških študij dr. Bogomila Ferfile (FDV) pomembno zaznamuje odnose med Rusijo in ZDA. ZDA so v času vlade nekdanjega predsednika Donalda Trumpa odstopile od dveh pomembnih mednarodnih pogodb – o jedrskih raketah srednjega dosega in o odprtem nebu, ki omogoča prelet zračnih prostorov. Medtem ko so se Rusija in ZDA letos dogovorile za podaljšanje pogodbe Novi START o omejevanju jedrskega orožja, si v Washingtonu želijo, da bi se zavezam dogovora pridružila tudi Kitajska.

Kamenček v mozaiku nestrinjanj med Rusijo in ZDA je med drugim obsodba in zaprtje ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, o čemer pa se Putin na srečanju z Bidnom po profesorjevi oceni ne bo pripravljen pogajati. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je prav tako napovedala, da bo Biden na srečanju omenil Ukrajino in podprl njeno ozemeljsko celovitost.

Biden in hladnovojna logika

“Ocenjujem, da srečanje Bidna in Putina pomeni, da Bidnova zunanja politika postaja nekoliko bolj realistična,” je komentiral profesor Ferfila. Biden je bil v preteklosti pogosto neprizanesljiv do Putina, podobno kot je bil neizprosen v retoriki do Kitajske, ki na mednarodnem prizorišču pogosto sodeluje z Rusijo. Izstopa, denimo, izjava Bidna, ki se je kot podpredsednik ZDA s Putinom srečal leta 2011. Takrat je po lastnih besedah Putinu pogledal v oči in mu dejal, da nima duše. Marca letos ga je nato imenoval “morilec”.

Obtožba, da je Putin morilec iz ust ameriškega predsednika, je po mnenju Ferfile kontradiktorna. ZDA so namreč odgovorne za mnogo zunajsodnih pobojev na konfliktnih območjih, med drugim za smrt iranskega generala Kasima Sulejmanija januarja 2020.

“Treba je vedeti, da je Biden diplomat iz hladnovojnega obdobja in je trdno prepričan, da je Rusija glavna nasprotnica ZDA,” je povedal profesor s FDV. Bidnova Demokratska administracija v nasprotju z  administracijo nekdanjega predsednika ZDA Trumpa Rusijo ponovno obtožuje vpletanja v ameriške volitve – to je, tako Ferfila, demokratska stalnica –, ruske hekerje pa je denimo okrivila za majski napad na cevovod podjetja Colonial, ki je povzročil težave v oskrbi z gorivom na jugovzhodu ZDA. Kibernetsko vojskovanje je sicer “stalnica in vedno bolj pomembno področje meddržavnih soočanj”, ameriško obtoževanje Rusije in Kitajske pa po mnenju profesorja lahko interpretiramo kot posledico zaostanka ZDA na kibernetskem področju.

Zaostrovanje odnosov z Rusijo in Kitajsko ni vzdržno

Razlog da Bidnova zunanja politika postaja bolj realistična, je po mnenju profesorja ugotovitev, da zaostrovanje odnosov z največjima tekmicama – Rusijo in Kitajsko – ne bo dolgoročno vzdržno. Rusija in Kitajska sta prav tako močno oboroženi, zato si, na primer, ZDA težko privoščijo spopad v Južnokitajskem morju, ki ga v večini nadzoruje Kitajska, tam pa plujejo tudi ameriške bojne ladje. “Pomembno je, da se bosta sestala Putin in Biden, prav tako pa je ključno, da se bosta v prihodnje sestala Biden in kitajski predsednik Ši Džinping,” je komentiral profesor s FDV.

Na Bidnove odločitve v zunanji politiki pa vplivajo tudi razmere doma, je poudaril Ferfila. Bidnova administracija milijardne zneske ne vlaga le v vojsko, temveč tudi v obnovo po epidemiji, pa v brezogljično družbo, zaradi česar utegne zmanjkati sredstev za morebitno novo oboroževalno tekmo.

Simbolika Ženeve

Biden bo 16. junija v Ženevo pripotoval po srečanju voditeljev vplivnih svetovnih gospodarstev G7 v Združenem kraljestvu in sestanku voditeljev držav čezatlantskega zavezništva Nato. “Medtem ko je Trump zavračal multilateralo in mednarodne institucije, je Biden pristopil nazaj. V Ženevi je več sedežev mednarodnih institucij, kar ponuja priložnost, da pokaže, da je ameriška diplomacija spet na stari poti,” je komentiral Bogomil Ferfila.

“V Švici ni bilo srečanja med ameriškim in ruskim predsednikom od leta 1985, ko sta se v Ženevi srečala takratni predsednik ZDA Ronald Reagan in generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze Mihail Gorbačov,” je spomnil profesor s FDV. Srečanje v Sloveniji, kot je bilo leta 2001 med ruskim predsednikom Putinom in predsednikom ZDA Georgem W. Bushem mlajšim, tokrat ne pride v poštev zaradi okrnjenega ugleda Slovenije v Evropi.