Po 40 letih v južni Dalmaciji opazili primer ogrožene živalske vrste

Luka Jurinović/Narodni park Mljet

Po 40 letih so blizu hrvaškega otoka Mljet opazili in fotografirali primerek sredozemske medvedjice (Monachus monachus), ki velja za najbolj ogroženo vrsto morskih sesalcev v Sredozemlju in uradno ni naseljena v Jadranskem morju.

Iz Narodnega parka Mljet so sporočili dobro novico. Njihova ekipa je pretekli konec tedna v Jadranskem morju opazila sredozemskega tjulnja, pri Mljetu so ga nazadnje opazili pred 40 leti.

Sredozemski tjulnji spadajo v družino pravih tjulnjev, prehranjujejo se z ribami in mehkužci. V dolžino lahko zraste več kot 2,5 metra in tehta do 300 kilogramov. Nekoč je bil razširjen po vsem Jadranu, zdaj pa velja za najbolj ogroženo vrsto morskih sesalcev. Ribiči so jih namreč desetletja ubijali, saj so jim tako kot delfini pogosto uničili mreže, njihov obstoj pa je ogrozil tudi razvoj navtičnega turizma. Območja z visoko stopnjo zaščite okolja so se pokazala za mesta, ki pripomorejo k izboljšanju stanja ogroženih vrst ali posameznega ekosistema. “Predpogoj za bivanje in preživetje takšnega sesalca je v morju bogata količina rib in mirno okolje, brez ljudi,” so zapisali v Narodnem parku Mljet. Ob tem še upajo, da ta redki prebivalec Jadrana ni edini in bo še naprej plaval v morju.

Slovensko ime za vrsto Monachus monachus je “sredozemska medvedjica”. Ime “medvedjica” zveni v slovenščini resnično čudno, ampak načeloma bi se morali zoologi uskladiti, če bi želeli ime spremeniti, je pojasnil Tomaž Skrbinšek, raziskovalec na oddelku za biologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti.

Kako se vesti, če srečamo sredozemskega tjulnja?

Če med potapljanjem in plavanjem opazimo sredozemskega tjulnja, se je treba umiriti, živali se ne smemo približati in delati nenadnih gibov, ki bi jo lahko motili ali odgnali. A moramo počasi in umirjeno plavati stran nje. Podobna priporočila so tudi med obiskom jam, kjer so potencialna drstišča živali (te podatke imajo narodni parki). Prav tako globlje v te jame ni priporočljivo, saj bi to lahko žival vznemirilo in jo naredilo agresivno, še posebej če gre za samico z mladičem. Treba se je umakniti do vhoda v jamo in se držati stene jame, kar živali omogoča, da lahko pobegne, če se počuti ogroženo. Prav tako moramo ostati mirni in ne smemo delati nenadnih gibov, ko sredozemske tjulnje srečamo na obali. “Najbolje je, da se pred živaljo skrijete in jo opazujete. Medved na kopnem namreč ne potrebuje nujno človeškega posredovanja. Je pa priporočljivo, da žival fotografirate ali pa jo pozorno opazujete in tako ocenite velikost živali, barvo, vedenje in druge podrobnosti v zvezi s srečanjem,” še piše na strani ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj.

Turistični čolni/gliserji niso dovoljeni na območju, kjer večkrat opazijo tjulnja. Če iz čolna/gliserja opazimo morskega tjulnja, je treba plovilo ustaviti in počakati, da se žival odmakne. V morju je treba držati razdaljo najmanj trideset metrov od živali, na kopnem (plaža, jama) najmanj dvajset. Vsako opazovanje morskega tjulnja, poškodovanega, bolnega ali poginulega, je treba prijaviti na številko za klic v sili (112) ali direktno na številko Zavoda za varstvo okolja in narave. Lahko obvestite tudi skupino Mediterranean Bear Group, ki tovrstne podatke zbira in jih posreduje pristojnim institucijam.

Po spletu in v medijih krožijo številni posnetki, kako turisti nadlegujejo te ogrožene sesalce. Posnetek, ki si ga lahko ogledate spodaj, je nastal leta 2012 na Cresu, ko je skupina turistov žival obkolila, vanjo so celo metali pesek.