Starmer razkril: "Združeno kraljestvo in Francija delata na mirovnem načrtu"

Britanski premier Keir Starmer se v svojem jutranjem intervjuju za BBC ni mogel izogniti vprašanju o tem, kaj meni o petkovem srečanju v Beli hiši, na katerem je prišlo do ognjevite izmenjave mnenj med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim.
Starmer je večkrat ponovil, da si tega "nihče ne želi gledati" na mednarodnem prizorišču oziroma odprti sceni – pri tem se je nanašal na otipljivo napetost, ki je bila v petek v Ovalni pisarni vidna tudi pred prižganimi kamerami.

Britanski premier je povedal, da so njegovi pogovori z Zelenskim, Trumpom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pripeljali do dogovora, da bo Združeno kraljestvo skupaj s Francijo – in morda "še eno ali dvema državama" - sodelovalo z Ukrajino pri pripravi načrta za ustavitev spopadov. Nato bo sledil pogovor o tem načrtu tudi z ZDA.

Britanski premier je dejal, da bi se lahko na prepir v Beli hiši odzvali tudi z bolj močno retoriko, a da je druga možnost, da "zavihajo rokave in dvignejo telefon". Prepričan je, da so v primerjavi s petkom po srečanju z Zelenskim že naredili korak naprej.

Obnašanja ameriškega predsednika ni želel komentirati, je pa večkrat poudaril, da "močno verjame, da si Trump želi trajajočega miru". Na vprašanje, ali meni, da je ukrajinski predsednik v petek storil kaj narobe, pa je britanski premier odgovoril: "Ne. Gre za človeka, katerega država je že tri leta v vojni."

Obenem je opozoril, da je Zelenski upravičeno zaskrbljen v povezavi z varnostnimi jamstvi. "Dogovor ne sme propasti, prav to je tisto, kar skrbi Zelenskega," je poudaril Starmer. Dejal je, da tudi sam ne zaupa ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in da si prav zato "želi varnostnih jamstev".

Na vprašanje, ali zaupa Trumpu, pa je Starmer odločno odgovoril: "Da". Ob tem je navedel, da so odnosi med ZDA in Združenim kraljestvom med "najtesnejšimi na svetu".

Tri točke za mir v Ukrajini

Po Starmerjevi oceni so nujne tri stvari za trajen mir v Ukrajini: močna Ukrajina, ki se bo borila naprej, če bo to potrebno in bo imela močan pogajalski položaj; varnostna jamstva in varnostna zaščita ZDA (angl. US backstop).
Predhodno je britanski premier že pojasnjeval, da je ameriška zaščita tako pomembna, ker mora biti "varnostno jamstvo zadostno, da Putina odvrne".

Novinarka Laura Kuennsberg je v intervjuju s Starmerjem izpostavila še, da nekateri pravijo, da Trumpa ne bi smeli povabiti na Otok še na drugi državni obisk. Britanski premier je na to dejal le, da se je za povabilo odločil kralj Karel III.

Danes v Londonu poteka tudi vrh evropskih voditeljev, ki ga je Starmer označil za "trenutek, ki se zgodi le enkrat na generacijo". Kot je dejal, je vrh namenjen predvsem temu, da bolj jasno določijo, kaj bi pomenilo evropsko varnostno jamstvo.

Ob tem je dodal še, da je to "trenutek krhkosti" v Evropi in poudaril, da bi morali več narediti za lastno obrambo in varnost.

Ta sentiment je podkrepila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je na družbenem omrežju X sporočila, da je na poti v London in dodala: "Pot do miru je moč. Šibkost rodi še več vojn. Podprli bomo Ukrajino in hkrati okrepili evropsko obrambo."

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je zapisal, da je že v Londonu in dodal, da Evropa dela na tem, da bi v Ukrajini dosegli pravičen in trajen mir. Dodal je, da potekajo priprave na vrh voditeljev držav članic EU, ki bo potekal 6. marca. "Cilji so jasni: okrepiti evropsko obrambo in ustvariti pogoje za trajen mir v Ukrajini." Na vrh je povabil tudi ukrajinskega predsednika Zelenskega.