Menu Item
Čeprav je na Madžarskem prekinitev nosečnosti s splavom zakonit in dovoljen postopek, se številne ženske zaradi vse bolj zaostrene zakonodaje, dolgih čakalnih vrst in ponižujočih postopkov na splav odpravijo v Avstrijo. Za splav v avstrijskih klinikah se vsak teden odloči deset do petnajst Madžark.
Madžarska oblast s premierjem Viktorjem Orbanom na čelu je v zadnjem desetletju močno zaostrila zakonodajo, ki ženskam omogoča opravljanje splava. S politiko, ki spodbuja tradicionalno družino, družinske vrednote in otežuje ženskam dostop do splava, je vladajoča stranka Fidesz mnoge Madžarke prisilila, da si pomoč pri splavu poiščejo v tujini.
Že leta 2012 je bila spremenjena madžarska ustava z odstavkom, v skladu s katerim je treba življenje zarodka varovati od spočetja, s čimer se je začela ‘kampanja’ omejevanja pravic žensk do splava. Orbanova vlada pa je lani še dodatno omejila te pravice z zakonom o srčnem utripu, ki od žensk zahteva, da morajo pred prekinitvijo nosečnosti poslušati srčni utrip zarodka.
Ženske, ki se vseeno odločijo za postopek splava, zdravnik na jasen in prepoznaven način seznani z vitalnimi funkcijami zarodka, ženske pa morajo vlogi za splav predložiti tudi potrdilo, v katerem je navedeno, da so bile seznanjene z vsemi dejavniki, ki kažejo na prisotnost življenjskih funkcij zarodka.
Do zakona, ki je za mnoge sporen in pomeni korak nazaj v madžarski družbi, so se kritično odzvali tudi v organizaciji Amnesty International, kjer so zapisali, da je bila odločitev sprejeta brez kakršnegakoli posvetovanja. Prav tako bo nova zakonodaja močno otežila dostop do splava in prispevala k travmatizaciji žensk, ki so se že tako ali tako znašle v težkem položaju.
Kirurški splav je na Madžarskem dovoljen do 12. tedna nosečnosti, vendar se morajo ženske udeležiti dveh obveznih srečanj z državno službo. Na prvem jih seznanijo z različnimi možnostmi, med katerimi je tudi, da bi dale otroka v posvojitev, na drugem pa jih seznanijo tudi z nevarnostjo operacije.
Reka Lebedi, odvetnica madžarske nevladne organizacije za človekove pravice, je pojasnila, da se pri teh posvetovanjih ženske spopadajo z več težavami. “Službe za zaščito družine so zelo zasedene, zaradi česar lahko ženskam zmanjka časa. Ob tem slišimo tudi zgodbe, da je sam razgovor velikokrat ponižujoč do žensk,” je dodala.
32-letna Adri, ki živi v okolici Budimpešte, je pred dvema letoma nepričakovano zanosila. Ker že ima sina, ki ga vzgaja sama, se je odločila za splav, a ga ni želela opraviti na Madžarskem. “Že med ločitvijo sem bila deležna sistematične zlorabe, zato se nisem želela izpostavljati nadaljnjim zlorabam,” je pojasnila za portal Euronews in dodala, da se je po priporočilu prijateljice odločila, da splav opravi na eni od avstrijskih klinik.
Na dunajski kliniki Gynmed po besedah ginekologa Christiana Fiale vsak teden splav naredi deset do petnajst Madžark, podobno število Madžark tedensko obišče tudi kliniko Women and Health. Ta ima svojo spletno stran prevedeno tudi v madžarski in poljski jezik.
Čeprav splav v avstrijskih klinikah stane med 500 in 600 evri, brez potnih stroškov, se mnoge Madžarke odločijo za ta poseg, čeprav znesek presega polovico povprečne mesečne plače na Madžarskem. Za primerjavo: splav na Madžarskem stane okoli 100 evrov.
Ginekolog Fiala meni, da je praksa, ki ženske prisili k poslušanju srčnega utripa plodu, zelo neetična, ampak da dejansko ne gre za nič novega, čeprav je bila uzakonjena šele lani. “Že vrsto let me jezijo zgodbe žensk, ki so mi povedale, kako so jih madžarski zdravniki silili k poslušanju srčnega utripa,” je Fiala dejal za portal Euronews.
Svojo zgodbo o splavu je za omenjeni portal delila tudi Emily, ki se je lani pri 24 letih odločila za splav, le nekaj dni, preden je madžarski parlament sprejel sporni zakon. Kot je pojasnila, je za nosečnost izvedela v petem tednu in se je takoj odločila za splav. Zdravnik na eni od madžarskih zasebnih klinik ji je rekel, naj se v ordinaciji zglasi čez dva tedna, saj mora poslušati srčni utrip nerojenega otroka. Kot trdi, je nihče niti ni vprašal, ali je bila nosečnost načrtovana. Ker so ji v službi za zaščito družin dejali, da bo morala na splav zaradi dolge čakalne vrste čakati več kot en mesec, se je odločila, da splav opravi na eni od dunajskih klinik.
Medicinski splav je v Avstriji zakonit do devetega tedna nosečnosti, v večini evropskih držav pa ga izvajajo od začetka leta 2000.
S težavami s splavom se spoprijemajo tudi begunke
Nedavno poročilo Centra za reproduktivne pravice navaja, da se tudi begunke, ki živijo na Madžarskem, spopadajo s težavami pri opravljanju splava. Med njimi prednjačijo Ukrajinke, ki so pobegnile pred vojno in so se naselile na Madžarskem ali Poljskem (kjer je splav praktično prepovedan). Kot navaja poročilo, se mnoge Ukrajinke zaradi stroge zakonodaje v teh dveh državah odločijo za vrnitev v domovino ali pa naročajo zdravila za prekinitev nosečnosti kar po spletu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje