Menu Item
Madžarska ne bo ovirala Natovega povečanja podpore Ukrajini, a pri tem ne bo sodelovala, sta se danes dogovorila šef zavezništva Jens Stoltenberg in madžarski premier Viktor Orban. Madžarska ne bo prispevala denarja ali osebja za operacije v Ukrajini in ne bo dovolila uporabe svojega ozemlja. Medtem so v pristanišče na Kubi vplula plovila ruske mornarice.
Vodja Nata Jens Stoltenberg in madžarski premier Viktor Orban sta se danes v Budimpešti dogovorila, da Madžarska ne bo ovirala zavezništva pri načrtovanem povečanju podpore Ukrajini v vojni proti Rusiji.
“Zahvaljujem se predsedniku vlade Orbanu za njegovo obljubo, da bo ostal zvest zaveznik Nata. V zavezništvu je 32 članic in včasih so mnenja različna, vendar smo pokazali, da jih znamo premagati in najti pot naprej,” je dejal Stoltenberg ob obisku v Budimpešti. Dodal je, da zaveznicam ni obvezno sodelovati v vseh misijah ali operacijah, če spoštujejo osnovne obveznosti zavezništva, poročajo tuje tiskovne agencije.
Zagotovil je še, da madžarska sredstva ali osebje ne bodo uporabljeni v boju proti ruski agresiji. “Danes smo prejeli zagotovila, da Madžarski glede vojne med Rusijo in Ukrajino ne bo treba sodelovati v vojaških akcijah zunaj svojega ozemlja,” pa je na skupni novinarski konferenci dejal Orban.
Madžarski premier je ob tem poudaril, da Madžarska ne želi blokirati nobenih odločitev Nata, ki jih podpirajo druge države članice, čeprav se stališče Budimpešte o tem, kako doseči mir v Ukrajini, razlikuje od stališč drugih članic. “Madžarska nima možnosti ali moči, da bi spremenila stališča drugih držav, ki imajo večjo težo. Toda Budimpešta ne bo dala denarja ali ljudi za te operacije v Ukrajini, prav tako ne bo zagotovila uporabe svojega ozemlja,” je dejal.
Varovalka za morebitno Trumpovo vrnitev
Pri načrtovanem povečanju podpore Kijevu gre predvsem za mednarodno usklajevanje dobave orožja in usposabljanja ukrajinskih oboroženih sil. Glede na navedbe več diplomatov se Stoltenbergov načrt nanaša na oblikovanje sklada v vrednosti 100 milijard evrov, s katerim bi v naslednjih petih letih zagotavljali vojaško pomoč Kijevu. Stoltenberg želi tudi ohraniti sedanjo pomoč Ukrajini na minimalni ravni 40 milijard evrov na leto.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa načrt velja tudi za previdnostni ukrep v primeru vrnitve Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA. Njegove izjave so sprožile dvome, ali bodo ZDA pod njegovim vodstvom še naprej podpirale Ukrajino v njeni vojni proti Rusiji. Končni dogovor o povečanju podpore Kijevu bodo po poročanju tujih tiskovnih agencij skušali v četrtek v Bruslju oblikovati obrambni ministri Nata. Dokončno odločitev o predlogu je sicer pričakovati na julijskem vrhu zavezništva v Washingtonu.
Medtem je ukrajinska zračna obramba ponoči uspela sestreliti vseh 24 dronov in šest raket, ki jih je izstrelila Rusija. Nekatere rakete so imele za cilj Kijev, kjer je novinar AFP slišal najmanj eno eksplozijo. Po tokratnem nizu napadov je sicer izbruhnilo več požarov v okolici Kijeva, pri čemer je bil ranjen moški. Na območju Dnipropetrovska na vzhodu države pa so bili v napadu z dronom ranjeni trije ljudje.
Popoldne so ruske sile napadle mesto Krivoj Rog na jugu države in pri tem ubile najmanj devet ljudi, še 29 je ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Omenjeno mesto je sicer rojstni kraj predsednika Volodimirja Zelenskega.
Na Kubo pa je z več drugimi ruskimi vojaškimi plovili prispela ruska jedrska podmornica Kazan, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poleg podmornice, za katero kubanske oblasti trdijo, da ni oborožena z jedrskim orožjem, so prispeli tudi ruska fregata Admiral Gorškov, tanker Pašin in vlačilec.
Minuli teden so neimenovani viri v ameriški vladi za floridski časnik Miami Herald potrdili, da se Rusija pripravlja na namestitev mornariških in zračnih zmogljivosti za vojaške vaje nekje na območju Karibov. S tem naj bi želela Moskva pokazati, da ni polno zasedena z vojno v Ukrajini. Kuba naj bi po poročanju ameriških medijev pristanek ruskih vojaških plovil med drugim dovolila zaradi jeze nad lanskim pristankom ameriške jedrske podmornice v ameriški mornariški bazi Guantanamo na Kubi.
Karibska država sicer velja za zaveznico Rusije. Odnosi med državama so se dodatno poglobili po srečanju med predsednikoma, Vladimirjem Putinom in Miguelom Diaz-Canelom novembra 2022 v Moskvi.
Danes sta se sicer v ruski prestolnici sestala kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parrilla in njegov ruski kolega Sergej Lavrov, poroča portal ruske tiskovne agencije Tass. “Našim kubanskim prijateljem smo hvaležni za njihovo načelno stališče glede razmer okrog Ukrajine,” je dejal vodja ruske diplomacije in Rodriguez Parrilu med drugim zagotovil, da bo Rusija Kubi še naprej zagotavljala pomoč.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!