Strah pred vojno: nordijske države pripravljajo "popolno" obrambo

Medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje, zahodni uradniki Rusijo obtožujejo, da stoji za številnimi sabotažami in kibernetskimi napadi, zaradi nedavnih izjav in nezanesljivih politik ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa se mnogi sprašujejo, ali se Evropa sploh lahko zanese na ZDA.

Da bi nas moralo dogajanje v Ukrajini prebuditi, je za Associated Press (AP) poudaril norveški premier Jonas Gahr Store. "Okrepiti moramo obrambo, da preprečimo, da bi se kaj takšnega zgodilo tudi nam," je dodal.

Že maja je norveška vlada objavila tudi svojo prvo strategijo nacionalne varnosti, v kateri je opozorila, da se država sooča z najresnejšimi varnostnimi razmerami po drugi svetovni vojni. "Po desetletju miru se je za Norveško in za Evropo začelo novo obdobje," je dodala.

Popolna obramba: ko se mobilizira celotna družba

Vlade nordijskih držav tako povečujejo obrambne izdatke, izvajajo ponovne ocene varnosti in spodbujajo koncept popolne obrambe. Gre za pristop, ki mobilizira celotno družbo za obrambo pred vojaškimi in nevojaškimi grožnjami.

Norveška je januarja napovedala, da bodo v novih stavbah prvič po letu 1998 znova začeli graditi bombna zaklonišča. Švedska vlada je leta 2022, kmalu po ruski invaziji na Ukrajino, imenovala svojega prvega ministra za civilno zaščito. V primeru vojne ali grožnje vojne bodo vpoklicani prebivalci stari med 16 in 70 leti, sodelovati pa bodo morali bodisi v vojski bodisi pri reševanju, gašenju požarov, zdravstvenem varstvu ali na druge načine.

Vse nordijske države medtem zavidajo Finski, ki ima toliko zaklonišč, da lahko sprejmejo 86 odstotkov vsega prebivalstva. Eno od javnih zaklonišč v Helsinkih lahko sprejme kar 6.000 ljudi, zasnovano pa je tako, da prenese tudi posledice jedrskega napada.

Poleg tega je več nordijskih držav svojim prebivalcem svetovalo, naj si pripravijo zalogo hrane in vode za najmanj sedem dni. "Kako bi se znašli, če bi bila prekinjena oskrba z elektriko in vodo?" se sprašuje norveški priročnik.

Kongsberg: mesto, ki bi bilo v primeru vojne lahko ključnega pomena

Norveške oblasti sicer ne pričakujejo neizbežnega konflikta, vendar pa bi lahko imelo v primeru vojne ključno vlogo v severni Evropi mesto Kongsberg, piše AP.

Nahaja se približno 85 kilometrov jugozahodno od norveške prestolnice Oslo in ima 27.000 prebivalcev. Čeprav se na prvi pogled ne zdi nič posebnega, pa poznavalci dobro vedo, kako pomembno vlogo ima. Tam je namreč sedež skupine Kongsberg Group, ki izdeluje visoko natančno orožje, ki ga trenutno uporabljajo v Ukrajini. Podjetje je leta 2024 odprlo novo tovarno in povečalo proizvodnjo naprednih raket, ki jih uporablja več evropskih držav.

V primeru konflikta bi lahko mesto gostilo tudi zavezniške skupine vojakov. Maja so se lokalne oblasti sestale z vojsko in pripravile logistične načrte za podporo zahodnim vojakom.

"Če bodo zavezniki prišli na Norveško, bomo imeli pomembno nalogo, da to vsa skupnost tudi podpre," je pojasnil Odd John Resser, uradnik za načrtovanje izrednih razmer v Kongsbergu. Dodal je, da se občina tako pripravlja tudi na druge, bolj verjetne grožnje, kot so denimo ekstremni vremenski pojavi, pandemije ali izpadi električne energije, kot je bil tisti, ki je aprila onesposobil Španijo in Portugalsko.

"Od Ukrajine smo se naučili, da mora sodelovati vsa skupnost"

Resser je poudaril, da je glavna lekcija, ki so se jo naučili od Ukrajine, to, da je skupaj stopila vsa skupnost in da so vsi sodelovali. Pivovarne so se na primer preusmerile na proizvodnjo molotovk, lokalne oblasti so v zakloniščih gradile šole, tovarne orožja pa so povečale proizvodnjo.

Da morajo izboljšati trenutno stanje pripravljenosti, so ugotovili že v času poplav leta 2007 in štiridnevne vaje prekinitve oskrbe z elektriko leta 2016. Za mestno hišo, zdravstvene ustanove in domove za ostarele so kupili rezervne generatorje in vzpostavili satelitsko povezavo, da lahko pokličejo na pomoč. V primeru kibernetskega napada lokalni zdravstveni organi enkrat tedensko natisnejo in shranijo ključne podatke o pacientih.

Ker niso vedeli, kaj bo Trumpova izvolitev pomenila za Norveško, so se pri nakupu satelitskih telefonov namesto za ameriškega konkurenta odločili za norveškega ponudnika. Na ta način želijo zagotoviti nacionalni nadzor v izrednih razmerah.

"Pripraviti se moramo, četudi si mislimo, da ne bomo na prvi bojni črti"

Martha Turnbull, direktorica Evropskega centra odličnosti za boj proti hibridnim grožnjam v Helsinkih na Finskem je poudarila, da želijo v nordijskih državah predvsem opolnomočiti lokalne skupnosti. V krizi tako plastenk vode ne bo raznašala vojska, pač pa se bo odzvala lokalna skupnost. Podobno civilna zaščita deluje tudi pri nas.

Matthew Redhead, strokovnjak za nacionalno varnost na Kraljevem združenem inštitutu za varnost v Londonu, pri tem opozarja, da se moramo nevarnosti zavedati tudi drugod po Evropi, saj da lahko grožnja iz Moskve seže "veliko dlje" kot le v sosednje države.

Poudaril je, da so običajni ljudje in lokalne oblasti na krizo manj pripravljeni prav zato, ker "si mislimo, da ne bomo na prvi bojni črti".