Menu Item
Po odločitvi Madžarske, da svoj sistem skrajšanega vizumskega postopka uvede tudi za državljane Rusije in Belorusije, je v EU močno završalo. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je dejala: "Rusija je varnostna grožnja. Potrebujemo več in ne manj nadzora. Če bi morebitnim ruskim vohunom in saboterjem omogočili enostaven dostop do EU, bi to ogrozilo varnost vseh nas." Še bolj oster je bil Manfred Weber, ki je dejal, da so "Putinovi vohuni in morilci povzročili že dovolj škode." Zdaj pa se že vrši tudi pritisk na tiste članice EU, ki mejijo z Madžarko, a na meji ne izvajajo notranjih kontrol. Med njimi je Hrvaška.
Medtem ko je nekaj evropskih držav zaostrilo pogoje za vstop državljanov Rusije in Belorusije, med njimi Češka in Estonija, se je Madžarska kot edina članica EU pred nedavnim odločila ravno nasprotno.
Madžarska je svoj sistem skrajšanega vizumskega postopka z argumentom, da potrebuje delovno silo iz tujine, namreč razširila na osem držav, a med njimi sta tudi Rusija in Belorusija. Do zdaj je veljal za dve; za Srbijo in Ukrajino.
V Evropski uniji je močno završalo. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je dejala: “Rusija je varnostna grožnja. Potrebujemo več in ne manj nadzora. Če bi morebitnim ruskim vohunom in saboterjem omogočili enostaven dostop do EU, bi to ogrozilo varnost vseh nas.”
Evropska komisija je Budimpešto zaprosila za dodatna pojasnila.
“Putinovi vohuni in morilci so naredili že dovolj škode”
Vodja največje politične skupine (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber je povedal, da bi lahko ta madžarska pravila povzročila vrzeli za izvajanje vohunskih dejavnosti, saj bodo ruski državljani lažje vstopili v EU in se nato premikali po schengenskem območju.
Za nemški Bild pa je bil še bistveno bolj oster: “Kdor Rusom dovoli vstop v EU, ne da bi jih preveril, močno ogroža varnost Evrope. Putinovi vohuni in morilci so že povzročili veliko škode v EU in v Nemčiji (v Nemčiji je leta 2019 poveljnika čečenskih separatistov umoril nedavno izmenjani pripadnik ruske tajne službe FSB Vadim Krasikov; op. a.). Treba je preprečiti nadaljnjo škodo.”
Weber tudi pričakuje, da se bodo na naslednjem zasedanju o tem pogovorili voditelji članic EU, ki jih je obenem pozval, naj “sprejmejo najstrožje ukrepe za takojšnjo zaščito integritete schengenskega območja.”
Tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs je na omrežju X Webru odgovoril, da širi “laži”, ki so “hinavske”, saj da si prav Bruselj prizadeva, da bi Madžarska zrahljala strogo varovanje svojih meja, ki ga izvaja zaradi migrantov. Z besedo pa ni omenil “zrahljanega” vizumskega režima za delavce iz Rusije in Belorusije, je opazil Politico.
Pritisk na Hrvaško
Portal največje hrvaške televizije TV Nova pa je danes poročal, da Nemčija vse države članice EU, ki mejijo z Madžarsko, poziva k uvedbi notranjih mejnih kontrol.
“Na potezi so Hrvaška, Avstrija, Slovaška in Romunija, uvesti morajo kontrole na meji z Madžarsko,” je po poročanju portala dejal notranji minister zvezne pokrajine Brandenburg Michael Stuebgen, nemška notranja ministrica Nancy Faeser pa je opozorila na povečano nevarnost ruskih sabotaž in vohunjenja ter sporočila: “Članice EU morajo zdaj stopnjo zaščite povečati, ne pa da ustvarjajo pogoje za lažji vstop.”
Hrvaška notranjih mejnih kontrol ne izvaja na niti eni schengenski meji. Slovenija jih na vseh, zato po informacijah N1 podobnih pritiskov ni deležna.
Nemčija pa je bila, kot je znano, v nedavni izmenjavi zapornikov med Zahodom in Rusijo v najtežjem položaju, saj je morala izpustiti morilca FSB Vladima Krasikova, ki je v Nemčiji prestajal dosmrtno zaporno kazen.
400.000 evrov za vohunjenje za Rusijo
Poleg tega so prav v Nemčiji pred dobrima dvema tednoma (18. julija) aretirali dva nemška državljana in ju zaradi suma, da sta vohunila za Rusijo, obtožili veleizdaje. Rusi so vsakemu od njiju za vohunjenje plačali okoli 400.000 evrov, po poročanju agencije Reuters predvidevajo nemški pravosodni organi in to povezujejo s tem, da je morala Rusija za delovanje svojega obveščevalnega sistema poiskati nove načine, saj so evropske države do zdaj izgnale že več kot 600 ruskih diplomatov. Mnoge med njimi zaradi suma, da so bili v resnici vohuni.
Izgon ruskih diplomatov je bil po prepričanju nemških oblasti “hud udarec”, a Rusija se je po oceni nemških preiskovalcev temu prilagodila tako, da je začela z ogromnimi količinami denarja ali pa z izsiljevanji novačiti Nemce, ki so bodisi živeli v Rusiji ali pa tja pogosto potujejo.
In drugič: Rusija naj bi se prilagodila tudi tako, da so še večjo vlogo dobili ilegalci (angl. Illegals) ruske obveščevalne službe SVR, ki na tujem zgradijo lažno identiteto in ki jih čisto nič ne sme povezovati z Rusijo, delajo pa globoko pod krinko. To sta bila tudi v Sloveniji prijeta in obsojena ruska vohuna, ki sta bila prav tako del velike izmenjave obsojencev med Rusijo in Zahodom 1. avgusta letos.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje