Študentski protesti v Beogradu, 22. decembra letos (Foto: PROFIMEIDA)
V Srbiji že skoraj dva meseca potekajo množični protesti proti politiki srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Udeležujejo se jih predvsem mladi. Srbski politolog Dušan Spasojević je za N1 Slovenija demonstracije danes označil za prelomne. "Mislili so, da mladih politika ne zanima," dodaja. Zakaj so današnji protesti drugačni od prejšnjih? In katere vzporednice potegne iz dogodkov v novejši srbski zgodovini?
Že skoraj dva meseca se na srbskih ulicah zbirajo velike množice mladih, ki zahtevajo spremembe. Z demonstracijami, usmerjenimi proti politiki srbskega predsednika Aleksandra Vučića, zahtevajo prevzem odgovornosti za tragično zrušenje nadstreška na prenovljeni železniški postaji v Novem Sadu in pozivajo k boju za “boljšo in dostojnejšo Srbijo”. Mladi oblasti obtožujejo tudi korupcije in neustreznega nadzora.
Zakaj so te demonstracije drugačne od predhodnih? Bodo prinesle spremembe? Da bi dogajanje lažje razumeli, smo se obrnili na srbskega politologa, ki poučuje na Fakulteti za politične vede v Beogradu, Dušana Spasojevića.
“Poteka upor mladih, predvsem študentov in diplomantov, ki zahtevajo politično in kazensko odgovornost za smrt 15 ljudi v Novem Sadu,” opisuje za N1.
Srbski politolog Dušan Spasojević (Foto: N1 SRBIJA/posnetek zaslona)
Dušan Spasojević je izredni profesor na Fakulteti za politične vede Univerze v Beogradu. Pri svojem delu se osredotoča predvsem na politične stranke, teorijo družbenih razkolov, civilno družbo in njene spremembe. Politično situacijo pogosto razlaga za srbske medije, tokrat je to naredil za slovensko javnost in N1 Slovenija.
Tako zelo močan odziv mladih je po njegovih ocenah mogoče pripisati odsotnosti odziva institucij in dejstvu, da je po nedavni nesreči s položaja odstopila le peščica politikov, ki je pred oziroma ob tem zavrnila kakršno koli odgovornost za tragedijo. “Celoten državni vrh je denimo prvi dan po tragediji trdil, da nadstrešek ni bil obnovljen in da je padel zaradi starosti, kar je bila očitna laž.”.
So te demonstracije prelomne?
Beograjski politolog aktualne demonstracije označuje za drastične z dveh vidikov. “Drastične do zaradi svoje oblike, saj potekajo kot popolna blokada dela univerze, pa tudi zaradi načina, s katerim študenti sprejemajo odločitve.”
V nasprotju s srbsko vlado, kjer o odločitvah odloča le ena oseba, namreč študenti odločitve sprejemajo na plenarnih zasedanjih. “To jim daje veliko legitimnost in poudarja razliko med njimi in vlado.”
Protesti so po mnenju politologa vsekakor tudi prelomni. “Te demonstracije so prelomne, ker na družbeno sceno prinašajo nove akterje. Še posebej zato, ker gre za generacije, za katere smo mislili, da jih politika ne zanima in da skrbijo le za svoje interese. Od prejšnjih protestnih valov se razlikujejo po tem, da jih vodijo pretežno študenti, politične stranke in druga javnost pa se jih udeležujejo le občasno, kot je bilo v nedeljo, ko se je na Trgu Slavija zbralo 100.000 državljanov.”
Danes so novosadski študenti blokirali križišče (Foto: N1 SRBIJA)
Ali lahko potegnemo vzporednice iz srbske zgodovine?
Profesorja smo vprašali tudi, ali lahko potegnemo kakšne vzporednice z dogajanji v novejši srbski zgodovini. “Demonstracije spominjajo na vrsto protestov na srbskih univerzah, ki so se začeli s protivojnimi shodi v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja in se nadaljevali tudi kasneje. Po obliki trenutne demonstracije najbolj spominjajo na študentski protest iz leta 1996, ki je bil posledica kraje na lokalnih volitvah, tudi zdaj se je spet pojavil znameniti transparent Beograd je (spet) svet. Naši študentje z veseljem spoznavajo proteste iz leta 1996, zdaj imajo priložnost nadaljevati to svetlo tradicijo,” pravi Spasojević.
Politolog dodaja, da bi lahko trenutne proteste primerjali tudi z drugimi protesti v času vladavine Aleksandra Vučića. “Mladi skušajo z vlaganjem velike količine energije doseči politične spremembe in politično odgovornost. V tem smislu so demonstracije zelo podobne lanskim protestom v Srbiji proti nasilju, ki so potekali po pobojih v šoli Vladislav Ribnikar in v Mladenovcu. Nekateri srednješolci, ki so lani protestirali, so zdaj študenti, in jih vidimo na blokadah.”
Zaradi študentskih demonstracij je delo doslej ustavilo okoli 60 fakultet na univerzah v Beogradu, Novem Sadu, Nišu in Kragujevcu. Študenti oblastem na čelu s predsednikom Vučićem sporočajo, da bodo nadaljevali te aktivnosti, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve. Protestniki, ki že več kot mesec dni blokirajo fakultete, zahtevajo predvsem prevzem odgovornosti oblasti za nesrečo v Novem Sadu.
Kako proteste komentira kot politolog?
“Politološko gledano so to državljanski protesti in zanje je nujno, da ohranjajo distanco do političnih strank. Ta distanca je za njihovo legitimnosti dobra, a jim hkrati zmanjšuje potencial za spremembe (in oblikovanje širše družbene koalicije, kot je bila tista, ki je zrušila Miloševića) in krepi že obstoječe antipolitične ideje, s katerimi vlada nenehno napada opozicijo,” pravi politolog.
Foto: Marko Djurica/REUTERS
Kakšen vpliv bi lahko imeli na Srbijo?
Obseg in morebiten dolgoročni vpliv protestov na celotno Srbijo je po mnenju Spasojevića zdaj zelo težko oceniti. “Če smo pošteni, so protesti veliko presenečenje tudi za nas, ki delamo na fakultetah in poznamo študente. V običajnih okoliščinah bi pomislili, da je zamenjava oblasti nemogoča brez povezovanja protestov s civilno družbo in politično opozicijo, saj je Aleksandar Vučić zelo močan nasprotnik. Ampak jasno je, da vlada protestov nima pod nadzorom in ne zna najti odgovora. Še več, vse, kar počnejo, je kontraproduktivno in krepi proteste, kar ustvarja polje negotovosti in možnost za menjavo oblasti,” opisuje.
Morebitna menjava oblasti bi bila za Srbijo zelo pomembna, saj bi lahko po letih Vučićeve vladavine prinesla večjo stopnjo demokracije in medijskega pluralizma, pa tudi začetek ugotavljanja odgovornosti za dogajanje pod Vućićem.
Kaj trenutno najbolj potrebuje srbska družba?
“Mislim, da je najbolj nujno zmanjšati nadvlado Vučićeve Srbske napredne stranke (SNS) in omogočiti pluralizem. Da prenehajo napadati politične nasprotnike, novinarje, ki postavljajo vprašanja, in študente, ki protestirajo. V nasprotju z vlado Slobodana Miloševića, ki je proti koncu devetdesetih let konstantno slabela, je vlada SNS vedno močnejša. To je trend, ki ga moramo nekako spremeniti, da preprečimo konflikte. Protesti za zdaj potekajo nenasilno, vendar so zahteve po odločnejšem in radikalnejšem boju vse močnejše,” je končal razlago za N1 Slovenija profesor Spasojević.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje