Stroški vojne v Ukrajini: kdo prispeva največ denarja in pomoči?

Stroški skoraj tri leta in pol trajajoče vojne v Ukrajini so astronomski, spopadi pa se kljub nedavnim diplomatskim prizadevanjem nadaljujejo. Čeprav se morda zdi, da je končanje vojne po sestankih ameriškega predsednika Donalda Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim vendarle nekoliko bližje, je vprašanje o tem, kdo v resnici nosi stroške vojne, zelo aktualno in relevantno.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja leta 2022 je ta ob pomoči zaveznikov letos oblikovala največji obrambni proračun v zgodovini države, ob tem pa države članice zveze Nato in nekatere druge še vedno namenjajo na stotine milijard evrov za vojaško, finančno in humanitarno podporo Ukrajini.

Letošnji obrambni proračun Ukrajine, ki ga je sprejel tamkajšnji parlament, namreč znaša 45,9 milijarde evrov, kar predstavlja okoli 26,3 odstotka BDP in več kot polovico državnega proračuna. Julija je bil obrambni proračun še povečan za 8,6 milijarde evrov, kar predstavlja 31 odstotkov BDP oziroma 67 odstotkov vseh centralnih proračunskih izdatkov. Kot je poročal portal Euronews, ti zneski pomenijo zgodovinsko največjo obremenitev za ukrajinsko gospodarstvo.

Toda kot poroča omenjeni portal, so resnični stroški vojne še precej višji. Po ocenah Svetovne banke bo Ukrajina v naslednjem desetletju za obnovo potrebovala skoraj 450 milijard evrov, neposredna škoda na ukrajinski infrastrukturi pa že zdaj znaša okoli 150 milijard evrov. Najhuje so prizadeti stanovanjski sektor, prometna in energetska infrastruktura.

Po podatkih Inštituta Kiel za svetovno gospodarstvo je Ukrajina od 41 držav prejela že najmanj 309 milijard evrov pomoči, od tega je bilo 149 milijard namenjenih za vojaško pomoč, 139 milijard evrov finančne pomoči in 21 milijard evrov humanitarne podpore, je poročala Al Džazira.

Med največjimi donatorji so Združene države Amerike, ki so med januarjem 2022 in junijem 2025 Ukrajini namenile nekaj več kot 114 milijard evrov, od tega je bilo 64 milijard evrov vojaške pomoči, 46 milijard evrov finančne in 3,4 milijarde evrov humanitarne pomoči.

Evropska komisija in Svet EU sta Ukrajini skupaj zagotovila 63,2 milijarde evrov pomoči, Nemčija 21,3 milijarde, Združeno kraljestvo 18,2 milijarde, Japonska pa 13,6 milijarde evrov pomoči.

Skupaj so evropske države Ukrajini doslej zagotovile že več kot 167 milijard evrov pomoči, poroča omenjeni inštitut.

Ob zajetni vsoti denarja, ki so jo podporniške države že namenile Ukrajini, pa je ta od zahodnih partneric prejela tudi širok nabor orožja in druge vojaške pomoči. Kot navaja Al Džazira, so ZDA vodilna država pri dobavi oklepnih pehotnih vozil (305), havbic (201), raketnih sistemov HIMARS (41) in sistemov zračne obrambe (18). Največ tankov je Ukrajini zagotovila sosednja Poljska – od začetka ruske invazije jih je v Ukrajino poslala že 354.

Portal Euronews je pripravil izračune o stroških, ki jih nosijo prebivalci zaradi pomoči Ukrajini. Ti kažejo, da je breme za ukrajinske prebivalce največje, saj je povprečni ukrajinski državljan med letoma 2022 in 2024 za obrambo "plačal" približno 3.424 evrov, kar predstavlja približno tretjino povprečne letne plače v Ukrajini.

Za prebivalce ZDA je ta strošek bistveno nižji in znaša okoli 108 evrov na osebo, državljani EU pa so prispevali okoli 95 evrov, kažejo izračuni.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po januarskem prevzemu oblasti znatno zmanjšala podporo Ukrajini, zamrznila je tudi dobave orožja, čeprav ZDA še vedno ostajajo največji posamezni donator pomoči Ukrajini. EU je prevzela večji del finančnega bremena, pomoč pa so prispevale tudi nekatere države zunaj zavezništva Nato, med drugim Japonska, Južna Koreja, Avstralija in Švica.

Ob tem pa je zveza Nato na junijskem vrhu zavezništva sprejela zavezo, da bodo države članice za obrambo morale nameniti pet odstotkov BDP do leta 2035. Cilj dveh odstotkov BDP, ki je bil sprejet na vrhu zavezništva leta 2014, je sicer doseglo 23 od 32 članic zveze, celotno zavezništvo pa je lani namenilo 2,61 odstotka skupnega BDP za obrambo.

Kljub temu da je pomoč zavezniških držav ključna za obrambo Ukrajine pred Rusijo, pa največje breme ostaja na plečih ukrajinskega naroda. Ta vojnih izdatkov ne plačuje zgolj z velikimi vsotami denarja, temveč tudi z izgubljenimi življenji, razseljenimi družinami in uničenimi skupnostmi. To so na žalost takšni stroški, ki jih ne more izmeriti nobena uradna statistika.