Protest v podporo Ukrajini v Barceloni februarja lani (Foto: PROFIMEDIA)
Članice Varnostnega sveta Združenih narodov so v ponedeljek na zasedanju o Ukrajini po 1.000 dneh ruske agresije pozvale k pravičnemu miru. Ameriška veleposlanica je ob tem zagotovila nadaljevanje ameriške vojaške pomoči vse do konca vlade odhajajočega predsednika Joeja Bidna. Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Marko Štucin pa je ob tem opozoril na nekaznovanost agresorja. S slovenskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da Slovenija Ukrajini stoji ob strani.
“Jutri obeležujemo tisoč dni smrti, uničevanja in razseljevanja ter tisoč dni nedejavnosti tega sveta,” je na ponedeljkovem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov dejal državni sekretar Marko Štucin in omenil, da je pred kratkim obiskal Ukrajino in se soočil z resnostjo položaja za civilno prebivalstvo pred tretjo zimo v času ruske agresije.
“V prvi polovici letošnjega leta je v Ukrajini umrlo trikrat več ljudi, kot pa se jih je rodilo,” je dejal in omenil, da je obiskal tudi množičen grob v Buči, kjer je pokopanih 508 Ukrajincev.
“Tisoč dni razpravljamo o žrtvah vojne in vsakič sledita molk in nekaznovanost. Vsak dan nedejavnosti tega sveta zmanjšuje integriteto mednarodnega prava,” je dejal Štucin v Varnostnem svetu, ki ne more zahtevati konca vojne in umika Rusije iz Ukrajine, ker ima država agresorka pravico do veta.
Tomorrow marks 1000 days into 🇺🇦 war. @MZEZ_RS State Secretary @markostucin participated in a #UNSC high-level mtg, stressing that it also marks 1000 days of inaction by #UNSC, diminishing the Charter and int’l law. Its deliberations have been followed only by silence & impunity. pic.twitter.com/ycW2MQ3Hvy
“Čim prej potrebujemo pravičen in trajen mir, ki ne bo na škodo mednarodnega prava in bo temeljil na Ustanovni listini ZN ter varoval ukrajinsko suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost v okvirju njenih mednarodno priznanih meja. Ukrajina se mora kot napadena država strinjati z mirovnim načrtom,” je dejal Štucin in zagotovil, da bo Slovenija Ukrajino podpirala do konca vojne.
“Tisoč dni smrti, trpljenja in uničenja ljudi v Ukrajini, a tudi tisoč dni upora in poguma,” pa je ob tej priložnosti na omrežju X zapisalo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
V Sloveniji se sicer ravno te dni mudi prva dama Ukrajine Olena Zelenska, ki naj bi se udeležila letnega zasedanja Svetovalnega odbora ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti, ki bo posvečeno humanitarnim potrebam Ukrajine. Zelensko in njeno delegacijo je po prihodu v ponedeljek najprej sprejela predsednica republike Nataša Pirc Musar. V torek pa se je med obiskom Olene Zelenske v Nuku zgodil manjši incident, kjer naj bi neznani moški kričal, da bo v vojni zmagala Rusija. Več o tem preberite v prispevku: Manjši incident med obiskom Olene Zelenske v Nuku, predavanje na FDV odpovedano.
Odločitev Bidna, ki bo spremenila igro
Za podoben pravičen mir so se na ponedeljkovem zasedanju na visoki ravni zavzeli tudi drugi govorniki z redkimi izjemami. Kitajska je denimo zahtevala le mir, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je kot vedno napadal Ukrajino in dejal, da je zasedanje nepomembno ter le priložnost za neutemeljene napade na Rusijo.
Američanka Linda Thomas-Greenfield je dejala, da bo ob koncu vojne suverena, neodvisna in demokratična Ukrajina nadzirala svoje mednarodno priznano ozemlje in nadaljevala pot v evro-atlantske ustanove, kot je zveza Nato. Napovedala je, da bodo ZDA v kratkem naznanile dodatno varnostno pomoč Ukrajini.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je zavrnil možnost miru, v katerem bi Ukrajina Rusiji prepustila svoje ozemlje, in novinarjem povedal, da bo odločitev predsednika ZDA Joeja Bidna o zeleni luči za uporabo ameriških raket za napade v Rusiji spremenila igro. “Dlje ko lahko napademo, krajša bo ta vojna,” je dejal.
Odprava omejitev glede uporabe zahodnega orožja za ukrajinske napade na rusko ozemlje je sicer tudi ena od tem današnjega zasedanja obrambnih ministrov Unije. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je pred zasedanjem pojasnil, da članice zvezništva pri dobavi orožja Ukrajini ne postavijo omejitev glede uporabe. Vendar pa odločitev, kaj bodo storile, sprejmejo posamezne članice.
Mark Rutte na srečanju obrambnih ministrov v Bruslju (Foto: PROFIMEDIA)
Guterres o “najhujši zimi od začetka vojne”
Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v imenu generalnega sekretarja Antonia Guterresa prebrala njegov govor, v katerem pravi, da se po tisoč dneh smrt, uničevanje in obup nadaljujejo za milijone Ukrajincev.
Guterres je obsodil naraščanje žrtev med civilisti in zadnji ruski napad konec tedna s 120 raketami in 90 droni na energetsko infrastrukturo. “Takšni napadi za prebivalce Ukrajine ustvarjajo najhujšo zimo od začetka vojne,” meni Guterres, ki v svojem govoru navaja, da so Rusi v Ukrajini uničili ali poškodovali 1.358 šol in 580 zdravstvenih objektov.
Vojna je doslej po podatkih ZN zahtevala 12.164 življenj med ukrajinskimi civilisti, več kot deset milijonov pa jih je zapustilo domove. DiCarlo je navedla, da bo celotna generacija ukrajinskih otrok brez normalne izobrazbe, četrtina ozemlja države pa je onesnažena z minami. “Skrajni čas je za pravičen mir v skladu z Ustanovno listino ZN, mednarodnim pravom in resolucijami Generalne skupščine,” je dejala.
Predstavnik Južne Koreje je v svojem nastopu posebej opozoril na prisotnost vojakov Severne Koreje v Rusiji. Dodal je, da je Severna Koreja od avgusta lani v Rusijo poslala 20.000 kontejnerjev vojaške pomoči ter okrog 11.000 vojakov, ki jih je Rusija namestila v regiji Kursk.
“Ne bomo se podredili okupatorjem”
“Ukrajina se ne bo nikoli podredila okupatorjem, ruska vojska pa bo kaznovana zaradi kršenja mednarodnega prava,” pa je danes sporočilo zunanje ministrstvo v Kijevu.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tej priložnosti izrazila podporo Kijevu, ki bo po njenih besedah še naprej deležen pomoči evropskih zaveznic. Kot je dejala, je danes dan žalovanja, a tudi dan obljub. “Obljubimo, da vam bomo stali ob strani, dokler bo treba,” je dejala v sporočilu, objavljenem na X.
Stavbo Evropske komisije so v ponedeljek zvečer osvetlili v barvah ukrajinske zastave.
Today, the 🇺🇦 Ukrainian flag flies high in front of our headquarter.
Kremelj je medtem sporočil, da se vojaška operacija proti Kijevu nadaljuje in da pomoč Zahoda Ukrajini ne bo vplivala na njen izid. “Ta se nadaljuje in bo končana,” je opozoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer danes kot odgovor na grožnje Zahoda, podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila.
Rusija je sicer ponoči nadaljevala napade z brezpilotnimi letalniki v regiji Sumi na severovzhodu Ukrajine, v katerih je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, med njimi otrok, več kot deset pa je ranjenih.
Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) je sicer v ponedeljek sporočila, da je v vzorcih ruskega streliva in zemlje, ki jih je zagotovila Ukrajina, odkrila prisotnost prepovedanega plina CS oziroma solzivca. Ukrajina je po objavi poročila danes pozvala k odločnemu ukrepanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski pozval k okrepitvi pritiska na Moskvo
Da je Putin osredotočen le na zmago in da se v vojni sam od sebe ne bo ustavil, je prepričan tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je na izrednem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju pozval Unijo k še strožjim sankcijam in dodatni oborožitvi.
Da bo Evropski parlament Kijevu stal ob strani, kolikor časa bo to potrebno, je pred zasedanjem zagotovila tudi predsednica parlamenta Roberta Metsola. Vodja Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber pa je sporočil, da bi morala Evropa prevzeti več odgovornosti in narediti vse, kar je treba, da se Ukrajincem zagotovi, kar potrebujejo, ter jim dovoliti, da uporabijo vse orožje tudi na ruskem ozemlju.
Podobnega mnenja je bila vodja levosredinskih socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez. Drugačno stališče so predstavili le pri skrajno desnih Domoljubih za Evropo (PfE) in Levici (GUE/NGL), kjer med drugim nasprotujejo nadaljnji dobavi orožja.
Ukrajinski poslanci so danes sprejeli proračun za prihodnje leto, v katerem je za obrambo in varnost namenjenih okoli 50 milijard evrov oziroma 60 odstotkov vseh izdatkov. Kot je ob sprejetju dejal ukrajinski premier Denis Šmihal, bodo vsi davki državljanov in podjetij namenjeni za obrambo in varnost.
Sikorski: EU pripravljena prevzeti breme pomoči ZDA Ukrajini
Sodelovanje med Evropo in ZDA je ključno za čezatlantsko varnost, je danes na srečanju zunanjih ministrov petih članic EU in Združenega kraljestva v Varšavi dejal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski. Če bodo ZDA zmanjšale pomoč Ukrajini, pa so večje članice EU Kijevu pripravljene zagotoviti finančno in vojaško pomoč, je poudaril.
V trenutnih geopolitičnih razmerah je sodelovanje med Evropo in ZDA ključno za varnost, je pri tem po poročanju tujih agencij ocenil Sikorski. “Le močne čezatlantske vezi nam bodo omogočile, da se učinkovito zoperstavimo naraščajočim grožnjam iz Rusije in drugih držav,” je dejal.
“Z zadovoljstvom ugotavljam, da so glavne države Evropske unije pripravljene prevzeti breme vojaške in finančne podpore Ukrajini v kontekstu morebitnega zmanjšanja zavez ZDA,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal poljski zunanji minister.
Po njegovih besedah je to prvič, da se je pet največjih držav Evropske unije v Varšavi izreklo za “obrambne evroobveznice”.
Napoved je pozdravil tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani. “Današnje sporočilo je jasno: še naprej bomo podpirali Ukrajino z vojaškega, gospodarskega in političnega vidika,” je dejal Tajani, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je dejal, da je treba uporabiti “vse vzvode, ki so nam na voljo, vključno s finančno in gospodarsko zmogljivostjo EU, za našo varnost in razvoj evropske obrambne industrijske in tehnološke baze”.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje