Menu Item
Raziskovalci so objavili rezultate študije, ki je preučevala vpliv močno predelanih živil na zdravje ljudi. V 30 let trajajoči študiji so spoznali, da je uživanje pijač, ki vsebujejo sladkor ali umetna sladila, procesiranih mesnih izdelkov in živil, ki vsebujejo veliko soli ter maščob, škodljivo za zdravje. Tveganje za smrt se zaradi uživanja tovrstnih živil lahko poveča za štiri odstotke. A ob tem raziskovalci svetujejo, da je ključno, koliko tovrstnih živil ljudje zaužijejo in kako pogosto, popolnoma pa se jim ni treba odpovedati.
30 let trajajoča študija je pokazala, da je uživanje močno predelanih živil povezano z večjim tveganjem za zgodnjo smrt.
Močno predelana živila so tista, ki vsebujejo sestavine, ki se nikoli ali pa zelo redko uporabljajo v kuhinjah, imajo dodane aditive, katerih funkcija je narediti končni izdelek okusnejši in privlačnejši, navaja oddelek za prehrano in kmetijstvo pri Organizaciji združenih narodov.
Omenjene sestavine najdemo v gaziranih sladkih pijačah, čipsu, juhah iz vrečke, piškotih, sladoledu, bombonih … vsebujejo pa konzervanse proti plesnim ali bakterijam, umetna barvila, emulgatorje, ki preprečujejo ločevanje sestavin, imajo dodane umetne sladkorje, veliko soli in maščobe, ki naredijo močno predelano hrano bolj okusno.
A študija je pokazala, da predelani mesni izdelki ter sladka hrana in pijača niso povezani z enakimi tveganji kot na primer močno predelana polnozrnata živila, je pojasnil glavni avtor študije Mingyang Song iz ameriške univerze Harvard.
Kakšni so izsledki raziskave?
V študiji so analizirali podatke več kot 100.000 zdravstvenih delavcev iz ZDA, ki v preteklosti niso imeli raka, bolezni srca in ožilja ali sladkorne bolezni. Udeleženci so od leta 1986 do 2018 vsaki dve leti posredovali podatke o svojem zdravju in življenjskih navadah. Vsaka štiri leta pa so izpolnili podroben vprašalnik o hrani.
Skupina, ki je uživala najmanj močno predelanih živil, je v povprečju zaužila približno tri obroke na dan, medtem ko je skupina, ki je tovrstne hrane uživala največ, v povprečju pojedla sedem porcij dnevno, kažejo rezultati študije.
Podatki so pokazali, da je bilo pri tistih, ki so močno predelanih živil zaužili največ, tveganje za smrt zaradi kateregakoli vzroka za štiri odstotke večje, vključno z 9-odstotnim večjim tveganjem za smrt zaradi nevrodegenerativnih bolezni.
Song je korelacijo opisal kot “zmerno” in opozoril, da povezava ni bila enako velika med vsemi vrstami močno predelanih živil. Med njimi je omenil povezavo predelanih mesnih izdelkov in sladkimi gaziranimi pijačami.
Ugotovitve študije so bile skladne z več sto drugimi študijami na tem področju, vendar je ta študija edinstvena zaradi razčlenitve različnih podskupin znotraj celotne kategorije močno predelanih živil.
Ali se moramo popolnoma odreči močno predelanim živilom?
Kot je za CNN dejal avtor študije Song, ne svetuje, da se tovrstnim živilom popolnoma odpovemo, saj je kategorija zares velika, med tovrstnimi živili pa najdemo tudi nekaj takšnih, ki so za človeka koristni.
“Žita in polnozrnat kruh spadajo med močno predelana živila, pa vendar vsebujejo različna koristna hranila, kot so vlaknine, vitamini in minerali. Po drugi strani pa bi se ljudje morali izogibati predelanim mesnim izdelkom in sladkim pijačam, ki so sladkane s sladkorjem ali umetnimi sladili,” je dejal Song.
Študija odpira tudi več vprašanj
Po mnenju znanstvenika in raziskovalca Petra Wilda je študija sicer dobra in ima močne temelje, predvsem zaradi dolgega obdobja, ki ga je zajela. A je dodal, da gre za opazovalno študijo, kar pomeni, da so lahko raziskovalci sicer opazovali povezave pri uživanju močno predelanih živil in zdravstvenih težavah, ne morejo pa dejansko trditi, da so živila povzročila smrt.
Prav tako bi morali raziskovalci podrobneje preučiti same sestavine močno predelanih živil in presejati tiste, ki bi lahko imele negativen učinek na zdravje.
Raznolika in zdrava prehrana je najpomembnejša
Raziskovalci so ugotovili, da je najpomembnejši dejavnik za zmanjšanje tveganja za smrt kakovost vsakodnevne prehrane.
“Če ljudje vzdržujejo raven raznolike in zdrave prehrane, mislim, da jim ni treba skrbeti. Splošni vzorec prehranjevanje je še vedno tisti prevladujoči dejavnik, ki določa človekovo zdravje,” je dejal avtor študije.
Zdrava prehrana mora biti raznolika, vključevati mora čim več sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov.
“Če vas skrbijo aditivi v živilih, raje izberite živila, kjer je njihova vrednost nizka, bodite pozorni na hranilne vrednosti močno predelanih živil,” opozarjajo raziskovalci.
Treba se je tudi zavedati, da je treba vzdrževati uravnoteženo prehrano raznolikih živil. Sadni sok na primer vsebuje koristne vitamine, minerale in antioksidante, a ga je treba uživati zmerno. V prevelikih količinah bo v telo vnesel veliko sladkorja, kar pa ni dobro.
“Ni vse črno in belo. Določeno živilo je lahko dobro, a je lahko tudi slabo, vsebuje oba elementa. Ravnovesje pa je odvisno od tega, koliko ga zaužijete,” je še dejal avtor študije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje