Sum na novo sabotažo kabla, ki povezuje Finsko in Nemčijo

"Vsa poročila o morebitni škodi na infrastrukturi v Baltskem morju jemljemo zelo resno. Kot sem že dejal, jih je treba obravnavati v kontekstu zaostrenih varnostnih razmer," je na omrežju X zapisal švedski premier Ulf Kristersson.
Finsko podjetje za telekomunikacijske in IT storitve Cinia pa je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo, da je njen komunikacijski kabel C-Lion 1, ki povezuje Finsko in Nemčijo, poškodovan, vendar še vedno deluje.

"Poškodba kabla je manjša in ne vpliva na delovanje podatkovnih povezav ter prenos podatkovnega prometa," so zapisali v izjavi.

V zadnjih mesecih so v Baltskem morju zabeležili več poškodb na podmorskih telekomunikacijskih in energetskih kablih.

Akcijski načrt Bruslja

Več strokovnjakov in politikov ob tem prst uperja v Rusijo, češ da gre za sabotaže in hibridno vojno proti Zahodu. V luči tega je zveza Nato sredi januarja napovedala začetek misije v Baltskem morju z namenom poostritve nadzora in varnosti na tem območju.
Akcijski načrt za okrepitev varnosti podvodnih kablov je v Helsinkih ravno danes predstavila tudi Evropska komisija.

"Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo številne incidente na podvodni kritični infrastrukturi v zadnjih mesecih. Ti incidenti lahko ogrozijo zagotavljanje ključnih storitev, kot sta povezljivost in prenos električne energije. Predstavljajo pa tudi veliko varnostno tveganje," je razloge za pripravo akcijskega načrta za okrepitev varnosti in odpornosti podvodnih kablov opisala pristojna podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen.

Načrt med drugim predvideva ukrepe za preprečevanje tovrstnih incidentov. Zato bodo po besedah podpredsednice na podlagi skupne ocene tveganj pripravili nabor orodij za večjo varnost kablov. To naj bi storili še letos, navajajo na komisiji.

Incidente želijo preprečevati tudi z naložbami v nameščanje novih, odpornejših kablov, je na novinarski konferenci v domačih Helsinkih povedala Virkkunen.

Kot je še dejala, načrt poleg tega vključuje ukrepe za izboljšanje zaznavanja incidentov. Bruselj namerava članice podpreti pri vzpostavitvi mehanizma za celovit nadzor kabelske infrastrukture, v okviru katerega bi si na regionalni ravni izmenjevale informacije.

Podpredsednica za tehnološko suverenost in varnost iz Finske je napovedala, da bodo kot prvo vzpostavili regionalno vozlišče za Baltsko morje.

Zaznavanju incidentov bo obenem namenjen program brezpilotnih letalnikov, ki ga nameravajo vzpostaviti v okviru načrta. Vključeval bo tako drone za nadzor iz zraka kot podvodne drone, je pojasnila.

Komisija v akcijskem načrtu predlaga še ukrepe za povečanje zmogljivosti za popravila poškodovanih podvodnih kablov, med drugim načrtuje vzpostavitev rezerve EU s plovili za popravila, pa tudi strateške rezerve za rezervne dele.

Poleg tega mora EU po navedbah podpredsednice komisije okrepiti odvračanje incidentov na podvodnih kablih, pri čemer je izpostavila ukrepanje proti t. i. floti ladij v senci. Gre za ladje, ki se uporabljajo za izogibanje mednarodnim sankcijam. Tako na primer Rusija ladje, ki plujejo pod zastavami tretjih držav, uporablja za izogibanje cenovni kapici, namenjeni omejevanju izvoza ruske nafte.

Kot navajajo na komisiji, komunikacijski kabli povezujejo države članice med seboj, otoke z evropsko celino, pa tudi EU z drugimi deli sveta. Prek podvodnih kablov poteka kar 99 odstotkov medcelinskega internetnega prometa. Pomembni so tudi podvodni električni kabli.