Menu Item
Po podatkih Združenih narodov bo obdobje med letoma 2023 in 2027 najbolj vroče v zgodovini merjenj. V tem času bo temperatura globalnega segrevanja presegla kritično mejo 1,5 stopinje Celzija, določeno v pariškem sporazumu. To pomeni, da bo temperatura vsaj eno leto v naslednjih petih za 1,5 stopinje višja, kot je bila pred industrializacijo, poroča BBC.
Organizacija združenih narodov je sporočila, da bo obdobje med letoma 2023 in 2027 “skoraj zagotovo” najbolj vroče obdobje kadarkoli, piše AFP.
Kot piše BBC, bo globalna temperatura ozračja v tem obdobju prav tako najverjetneje presegla dvig za 1,5 stopinje Celzija, ki ga kot kritično točko opredeljuje pariški sporazum. Možnost, da se bo to zgodilo do leta 2027, je 66-odstotna.
Če se bo svet zares segrel za 1,5 stopinje Celzija, bo to pomenilo, da bo temperatura za 1,5 stopinje višja, kot je bila v drugi polovici 19. stoletja – pred začetkom industrializacije in kurjenja fosilnih goriv.
Številka 1,5 je postala simbol pogajanj o omejitvi vpliva podnebnih sprememb. V pariškem sporazumu iz leta 2015 so se države podpisnice zavezale, da bodo poskusile dvig temperature omejiti pod to številko.
Leta 2020 je Svetovna meteorološka organizacija možnost prekoračenja v naslednjih petih letih ocenila na 20 odstotkov. Lani se je povzpela na 50, letos pa na 66 odstotkov, poroča BBC.
Čeprav so možnosti, da skrb vzbujajoč temperaturni mejnik prekoračimo, velike, pa znanstveniki mirijo, da bo verjetno le začasen, piše BBC. Dodajajo, da pariški sporazum, če mejnik prekoračimo v zgolj enem od prihajajočih nekaj let, s tem še ne bo kršen, češ da bi morale za to toliko višje ostati 20 let. Kot poudarjajo, lahko kljub začasnemu kritičnemu dvigu temperature globalno segrevanje vendarle omejimo, če v prihajajočih letih strogo omejimo izpuste.
Kaj pomeni segrevanje za več kot 1,5 stopinje Celzija?
Segrevanje za 1,5 stopinje Celzija je indikator, kako zelo se je Zemlja segrela (ali ohladila) v primerjavi z dolgoletnim globalnim temperaturnim povprečjem. Znanstveniki so iz podatkov o temperaturah med letoma 1850 in 1900 izračunali, kako vroč je bil svet, preden se je gospodarstvo zanašalo na premog, nafto in zemeljski plin.
Če bi za desetletje ali dva vsako leto zaznavali dvig nad 1,5 stopinje, bi to po pisanju BBC pomenilo daljše vročinske valove, intenzivnejše nevihte in gozdne požare.
Več desetletij je veljalo prepričanje, da je prag, ki bo pomenil nevarne vplive na okolje, pri dveh stopinjah Celzija, a so leta 2018 oceno zmanjšali na 1,5 stopinje Celzija. Zemlja se je sicer najbolj segrela leta 2016, ko so bile globalne temperature 1,28 stopinje Celzija nad predindustrijskimi, še dodaja BBC.
Razmere bo dodatno zaostril el niño
Kot piše BBC, bo k pričakovanemu dvigu temperatur poleg vedno višjih ravni ogljikovih izpustov, za katere je odgovoren človek, prispeval tudi vremenski dogodek globalnih razsežnosti, imenovan el niño. Pretekla tri leta se spopadamo z vremenskim dogodkom la niña, ki je nekoliko poslabšal stanje. El niño bo po pisanju BBC hujši, saj bo dodatno segrel površje Tihega oceana in tako prihodnje leto povzročil ekstremen dvig temperatur.
Kdaj natančno se bo el niño zgodil in kako uničujoč bo, še ni jasno.
Najbolj bo segrevanje prizadelo Arktiko, na kateri je pričakovati trikrat večje temperaturne anomalije kot drugod po svetu, še piše BBC.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!