Menu Item
Na Švedskem, kjer se soočajo z vse več težavami pri integraciji priseljencev in posledičnim nezadovoljstvom državljanov, bodo plačilo priseljencem v zameno za njihov odhod iz države zvišali na nekaj več kot 30.000 evrov.
Švedska bo močno okrepila že desetletja obstoječo shemo, ki omogoča plačilo priseljencem v zameno za njihov odhod iz države, je danes sporočila vlada v Stockholmu. Trenutno lahko ena družina skupno prejme največ 40.000 švedskih kron – okrog 3.500 evrov, ta znesek pa naj bi z letom 2026 povišali na 350.000 kron oz. nekaj več kot 30.000 evrov.
Švedska vlada bo leta 2026 znatno povišala enkratna izplačila priseljencem, ki se bodo prostovoljno vrnili v svoje države izvora, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal novi državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Johan Forsell, ki je pristojen za migracije.
“Na področju migracijske politike uvajamo spremembo paradigme,” je še dejal državni sekretar iz vrst konservativne Zmerne stranke, ki je v torek prevzel položaj po vrsti menjav v švedski vladi, ki jih je povzročil nepričakovan odstop zunanjega ministra Tobiasa Billströma.
Vlada bo okrepila izplačila priseljencem v okviru sistema, ki sicer obstaja že 40 let, vendar je po besedah poslanca Ludviga Asplinga iz vrst skrajno desnih Švedskih Demokratov razmeroma nepoznan, zato ga uporablja le malo ljudi. Forsell je dejal, da so lani zabeležili zgolj eno izplačilo.
Trenutno lahko priseljenci za prostovoljen odhod s Švedske prejmejo do 10.000 švedskih kron (877 evrov) na odraslega in do 5.000 kron (440 evrov) na otroka, skupno pa lahko ena družina prejme največ 3.500 evrov. S spremembo bodo to omejitev zvišali na 350.000 švedskih kron, kar znaša nekaj več kot 30.000 evrov.
Aspling je dejal še, da bi dvig zneska lahko spodbudil več sto tisoč migrantov, ki so dolgotrajno brezposelni ali živijo od državne pomoči. Preiskava, ki jo je prejšnji mesec odredila vlada, je sicer odsvetovala znatno povečanje, češ da pričakovana učinkovitost ne bo upravičila morebitnih stroškov.
Švedska sicer že od 70. let prejšnjega stoletja izplačuje velikodušno razvojno pomoč, od 90. let prejšnjega stoletja pa je sprejela tudi veliko število migrantov. Večina je prišla iz držav, kot so Sirija, Afganistan, Somalija, Iran in Irak, ki so jih prizadeli konflikti.
Toda v zadnjih letih se Švedska sooča z vse več težavami pri integraciji in posledičnim nezadovoljstvom državljanov, kar je privedlo tudi do političnih sprememb.
Švedska shema plačevanja priseljencem za odhod iz države sicer ni unikatna. Podobne spodbude migrantom za selitev ponujajo tudi države, kot so Danska, Norveška, Francija in Nemčija, vendar znesek le na Danskem presega 10.000 evrov, v drugih državah pa so ta enkratna izplačila občutno nižja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje