Menu Item
Svet EU je podprl predlog Evropske komisije o novih genomskih tehnikah, s katerim bi povečali odpornost rastlin proti podnebnim spremembam in škodljivcem. Slovenija je predlogu uredbe odrekla podporo, saj ta po njenem mnenju ne naslavlja ključnih vprašanj.
Svet EU je danes z nekaj spremembami podprl predlog Evropske komisije o novih genomskih tehnikah, s katerim bi prišli do rastlin, odpornejših proti podnebnim spremembam in škodljivcem. To bi kmetom olajšalo zeleni prehod.
“Namen predloga je spodbuditi inovativnost in trajnost v agroživilskem sektorju, hkrati pa prispevati k varnosti preskrbe s hrano in zmanjšati odvisnost od zunanjih dejavnikov,” je v izjavi zapisal Evropski svet.
Uredba bo po mnenju Sveta na eni strani zagotovila trdno zaščito zdravja ljudi, živali in okolja, na drugi pa, da bo sektor žlahtnjenja rastlin varen, pregleden in konkurenčen.
Svet EU se bo zdaj o končnem besedilu uredbe pogajal z Evropskim parlamentom, pri čemer naj bi bila po pisanju francoske tiskovna agencije AFP med najbolj spornimi vprašanji označevanje in patentiranje.
Evropska komisija je prve načrte za omilitev sedanjih pravil o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, predstavila leta 2023, Evropski parlament pa je stališče za pogajanja z državami članicami sprejel lani. Pri tem je med drugim predlagal dve kategoriji za z genomskimi tehnikami pridobljene rastline. Za tiste, ki se štejejo za enakovredne konvencionalnim rastlinam (kategorija 1), zahteve zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih ne bi veljale, za preostale (kategorija 2) pa bi še naprej veljale strožje zahteve.
Danes so se o vsebini predloga poenotile države članice, pri čemer so dorekle nekaj popravkov. Ti vključujejo dovoljenje državam članicam, da prepovejo gojenje za z genomskimi tehnikami pridobljene rastline iz kategorije dve na svojem ozemlju, in ustanovitev “strokovne skupine”, ki bi preučila vpliv patentov na za z genomskimi tehnikami pridobljene rastline.
Kot navaja AFP, je bil predlog – ki mu okoljevarstveniki nasprotujejo, kmetje pa so ga podprli v upanju, da se bodo take rastline lahko bolje uprle škodljivcem – sprejet s tesno večino.
Slovenija “ne nasprotuje napredku, a zagovarja previdnost”
Med državami, ki so predlogu odrekle podporo, je bila tudi Slovenija, ki nasprotuje sprejetju uredbe v predlagani obliki, so sporočili s kmetijskega ministrstva. Po mnenju Slovenije namreč predlog ne naslavlja ključnih vprašanj, kot so ocena tveganja, označevanje, sledljivost, analizne metode, možnost samostojnega odločanja držav članic in pogoji pridelave, na kar je Slovenija že opozorila. Prav tako bi bilo zaradi pomanjkanja ustreznih orodij izvajanje predloga izjemno oteženo, so pojasnili na ministrstvu.
“Nenamerne genetske spremembe, ki nastanejo pri uporabi novih genomskih tehnik in se lahko razlikujejo od naključnih mutacij, zahtevajo upoštevanje načela previdnosti ter predhodno oceno tveganja. Brez tega bi lahko prišlo do negativnih vplivov na pridelavo, zdravje ljudi in živali ter okolje,” so navedli v sporočilu za javnost. Glede patentiranja pa je slovensko stališče, da je to vprašanje treba primarno urejati v okviru patentne zakonodaje.
Kot so poudarili na ministrstvu, Slovenija ne nasprotuje napredku, vendar zagovarja uvajanje novosti s potrebno previdnostjo. Pri tem bi po njihovem mnenju morali upoštevati znanstvena dognanja ter zaščito zdravja, okolja in možnost izbire pred ekonomskimi interesi, še posebej pri sproščanju organizmov v okolje, kar je nepovraten proces z morebitnimi dolgoročnimi posledicami.
Predstavniki Slovenije so na današnjem zasedanju odbora namestnikov stalnih predstavnikov tako med drugim poudarili pomembnost spoštovanja načela previdnosti v zvezi z rastlinami in proizvodi kategorije novih genomskih tehnik ter individualni pristop od primera do primera, ki zagotavlja, da vsaka z genomskimi tehnikami pridobljene rastlina pred odobritvijo prestane znanstveno oceno tveganja.
Sloveniji se zdi pomembno tudi zagotavljanje transparentnosti z obveznim označevanjem prisotnosti rastlin, prav tako pa ne podpira vključevanja patentne vsebine v kmetijsko zakonodajo, saj bi morale biti te zadeve po mnenju ministrstva urejene v okviru patentne zakonodaje, pri čemer je treba zaščititi tudi male žlahtnitelje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!