Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Svetovni voditelji po treh letih še vedno ne vedo, kako rešiti veliko nevarnost
Delegati Združenih narodov so se razšli brez dogovora, ki bi omejil onesnaževanje s plastiko, tudi v oceanih. Tokratni krog pogajanj, ki skupno trajajo že tri leta, bi sicer moral biti zadnji in bi moral pripeljati do prvega pravno zavezujočega dogovora, a so sprejetje dogovora onemogočale predvsem ZDA, pa tudi nekatere druge pomembne svetovne proizvajalke nafte.
Pogajanja za dosego globalnega sporazuma o ustavitvi naraščajočega onesnaževanja s plastiko so se končala neuspešno, poroča Associated Press (AP).
Delegati Združenih narodov v Švici so se minuli teden vnovič razšli brez dogovora in brez takojšnjih načrtov za nadaljevanje pogovorov, ki bi privedel do zavezujočega dogovora o ustavljanju onesnaževanja s plastiko, ki ga poskuša okoli 180 držav doseči že tri leta.
Predstavniki držav so se v Ženevi avgusta pogajali kar 11 dni, a ostali v slepi ulici zlasti ob vprašanju, ali naj zavezujoč dogovor omeji eksponentno rast proizvodnje plastike in uvede globalni nadzor nad strupenimi kemikalijami v plastiki.
Delegati so se strinjali, da se bodo ponovno sestali – toda ni jasno, kdaj.
Ta krog pogajanj naj bi bil sicer zadnji in naj bi pripeljal do prve pravno zavezujoče pogodbe o onesnaževanju s plastiko, tudi v oceanih. A tako kot že lani v Južni Koreji, so se pogajanja tudi tokrat končala brez dogovora.
Posledice propadlih pogajanj so resne, saj svet zdaj nima jasne poti za skupno ukrepanje proti kupom plastike, ki polnijo odlagališča in oceane ter se v velikih količinah pojavljajo na plažah in drugih javnih površinah, piše AP.
Vsako leto svet proizvede več kot 400 milijonov ton nove plastike, brez spremembe politike pa bi se ta številka do leta 2040 lahko povečala za približno 70 odstotkov. Okoli 100 držav si prizadeva omejiti proizvodnjo, številne pa opozarjajo tudi na nujnost ukrepanja glede toksičnih kemikalij, ki se uporabljajo pri izdelavi plastike.
Proti proizvajalke nafte
Največje nesoglasje se je vrtelo okoli vprašanja, ali naj pogodba vključuje omejitve za proizvodnjo nove plastike ali se raje osredotoči na boljši dizajn, reciklažo in ponovno uporabo.
Odsotnosti dogovora je botroval vpliv predvsem ZDA in drugih proizvajalk nafte, kot je Savdska Arabija, ki so nasprotovale vsakršnim omejitvam proizvodnje plastike, saj je ta večinoma narejena iz nafte in plina.
Savdska Arabija, Kuvajt in ZDA so nasprotovale omejevanju proizvodnje plastike ali prepovedi kemičnih dodatkov v pogodbi. ZDA so podpirale določbe za izboljšanje zbiranja in ravnanja z odpadki, boljši dizajn izdelkov ter spodbujanje reciklaže, ponovne uporabe in drugih načinov za zmanjšanje onesnaževanja.
Savdska Arabija je menila, da osnutka nista uravnotežena, savdski in kuvajtski pogajalci pa so dejali, da predlog daje večjo težo stališčem drugih držav.
Zadnji osnutek sicer ni vključeval omejitve proizvodnje, a je priznal, da so trenutne ravni proizvodnje in porabe nevzdržne ter da je potreben globalni odziv.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Najbolj brano
Najnovejše
NAVDIH
Digitalno
Poglobljeno
